Na vsebino

navadni lisar (Melanargia galathea)

METULJ

Trepetaje skozi topel zrak
drsijo lahkih metuljev krila
neslišen motor jih poganja
padajo mehko, kakor svila
na rože cvetoče, rastline visoke
ko poletje k večeru že dan mi priganja.

Stopljen s samoto sedim v travi
dan sanjav se že lepi s tišino
grad Bolfenk stoji desno in tiho joka
ostrino dneva mehčajo metulji z milino
ne premika se zrak, niti list
to poletje budi spet v meni otroka.

100 %