Z belo palico porišem pločnike
in ceste z zagonetko znakov za
pristojne službe ranjenega mesta.
Narišem znake klinopisa čez
grbine in vdolbine, čez kanale,
jarke in globoke razpokline.
Koraki so opotekajoči in telo
se ziba na valovih razdrapane
podlage, zato bom rane počečkal
kjerkoli so, jih svinčnik piči.
Morda se najde kdo, ki bo
znal razbrati narisane simbole
z mojim belim svinčnikom
po nevarnih obtočilih mesta.
Morda se najde kdo, ki bo
pretental Pandoro in skrinjico
zaklenil, da vendar zmogel bi
rešiti naše mesto te sramote.
Moj beli svinčnik opozarja in
roti gospodo za krmilom mesta.
ODMEREK METALINA
Ni še padla noč, ko zagrabim
zastor in kolibo zatemnim, da je
kot v meni, s pomečkano mesečino
pod stopali in z biseri navdiha
za zrcalom duše brez odseva.
Črno Luno puščam, naj se kotali
po nebu z grenivko med zobmi, ker
prezrtost zaskeli v srž kamnine.
Ni mi mar za marnje onkraj sebe,
sedaj obrnem gumb, da zarežejo
akordi ognja iz kitar in bobnov,
ko Judas Priest pritisnejo z
neslutenim presežkom energije,
ki raztrga spone običajnosti, da
sprejmeš vase čisti Metalin, vse
do korenin kundalinijevih čakr .
Nisem še prečistil celic, da bi
duša zasijala z vso božanskostjo
obstreta Metalina, zato dodam
še Motor Head in Iron Maiden
za vrhunec razsvetlitve v temi.
Postopoma umirjam ritem valovanja
z Jethro Tulli, nakar zamenjam
Metalin z muškatom za mehkobo.
Kmalu pridejo spomini na mladost
iz kozarca vina, ko smo rastli s
Floydi, Zeppelini, Purpli in
z ostalimi prvaki rock and rolla
trše sorte, ki so nas povzdignili
v glasbena nebesa najstništva, da
smo barvali obzorja v slepoti
čez nadloge vsiljene temačnosti.
Polnoč mine v tišini in maj
je primezel med špranjami zaznal,
ki so še obrnjene navznoter.
Požirek vina vase in poljub na
krilo prve vešče, ki bo priletela
v plamene Metalina, ker je maj,
ko vse cveti, od mladenk do rock
and rolla v ljubezni do življenja.
ŠKRLAT NA LENTU
Prehod med dnevom in nočjo je
svila, brez robatosti preloma na
zrcalu, ki ga je poljubil kamen.
Skrivnosten je škrlat na Lentu,
ko za Pohorjem zahaja Sonce
in noč prihaja med dolžino senc.
Perjad na vodi zganja zarod v
gnezdišča in bober grize vrbo
za obleko, ker je čas večerje.
Prihajava s Pobrežja ob uri
svežih sapic, prečkava studenško
brv, nato sedeva pri Stari trti.
Uživaš v škrlatu ob požirku
vina, ko Lent žari za kratek
čas med pojemanjem svetlobe dne.
Omejen sem na okus muškata, zato
izrišem svoj škrlat čez Lent
s čopičem spomina iz mladosti.
BELI SVINČNIK
Z belo palico porišem pločnike
in ceste z zagonetko znakov za
pristojne službe ranjenega mesta.
Narišem znake klinopisa čez
grbine in vdolbine, čez kanale,
jarke in globoke razpokline.
Koraki so opotekajoči in telo
se ziba na valovih razdrapane
podlage, zato bom rane počečkal
kjerkoli so, jih svinčnik piči.
Morda se najde kdo, ki bo
znal razbrati narisane simbole
z mojim belim svinčnikom
po nevarnih obtočilih mesta.
Morda se najde kdo, ki bo
pretental Pandoro in skrinjico
zaklenil, da vendar zmogel bi
rešiti naše mesto te sramote.
Moj beli svinčnik opozarja in
roti gospodo za krmilom mesta.
ODMEREK METALINA
Ni še padla noč, ko zagrabim
zastor in kolibo zatemnim, da je
kot v meni, s pomečkano mesečino
pod stopali in z biseri navdiha
za zrcalom duše brez odseva.
Črno Luno puščam, naj se kotali
po nebu z grenivko med zobmi, ker
prezrtost zaskeli v srž kamnine.
Ni mi mar za marnje onkraj sebe,
sedaj obrnem gumb, da zarežejo
akordi ognja iz kitar in bobnov,
ko Judas Priest pritisnejo z
neslutenim presežkom energije,
ki raztrga spone običajnosti, da
sprejmeš vase čisti Metalin, vse
do korenin kundalinijevih čakr .
Nisem še prečistil celic, da bi
duša zasijala z vso božanskostjo
obstreta Metalina, zato dodam
še Motor Head in Iron Maiden
za vrhunec razsvetlitve v temi.
Postopoma umirjam ritem valovanja
z Jethro Tulli, nakar zamenjam
Metalin z muškatom za mehkobo.
Kmalu pridejo spomini na mladost
iz kozarca vina, ko smo rastli s
Floydi, Zeppelini, Purpli in
z ostalimi prvaki rock and rolla
trše sorte, ki so nas povzdignili
v glasbena nebesa najstništva, da
smo barvali obzorja v slepoti
čez nadloge vsiljene temačnosti.
Polnoč mine v tišini in maj
je primezel med špranjami zaznal,
ki so še obrnjene navznoter.
Požirek vina vase in poljub na
krilo prve vešče, ki bo priletela
v plamene Metalina, ker je maj,
ko vse cveti, od mladenk do rock
and rolla v ljubezni do življenja.
ŠKRLAT NA LENTU
Prehod med dnevom in nočjo je
svila, brez robatosti preloma na
zrcalu, ki ga je poljubil kamen.
Skrivnosten je škrlat na Lentu,
ko za Pohorjem zahaja Sonce
in noč prihaja med dolžino senc.
Perjad na vodi zganja zarod v
gnezdišča in bober grize vrbo
za obleko, ker je čas večerje.
Prihajava s Pobrežja ob uri
svežih sapic, prečkava studenško
brv, nato sedeva pri Stari trti.
Uživaš v škrlatu ob požirku
vina, ko Lent žari za kratek
čas med pojemanjem svetlobe dne.
Omejen sem na okus muškata, zato
izrišem svoj škrlat čez Lent
s čopičem spomina iz mladosti.
