1. maj 2007– letnik X
OBLAKI SO PADLI na našo streho in zalili mamine rože
OBLAKI so hlapi ki ob hotenju joka vedno lahko jočejo
IN V ČASU JESENI kadar se tvoj oblak spremeni v ribo
je prav on tisti ki prisili šelestenje breze
KO SE KOŽA PRERODI mati pomori svoje otroke. Trpko in stisnjeno v srcu.
KO SE KOŽA OBARVA se čoln prevrne. Jabolka padejo v jezero. Se potopijo in zgnijejo.
KO SE KOŽA OPEČE ura zamudi za sekundo. Nato se ustavi in nikoli več ne zadiha.
KO KOŽA UMRE mati rodi svoje otroke. Težko in moreče v srcu.
MORJE je mrežasto samo kadar je bolno
kadar je zdravo je ravno
V ČASU nevihte se spremeni v neizmerno bolečino ki jo ribe občutijo na trebuhu
in če potiho prisluhneš
lahko slišiš hlinjenje morskega peska
hlinjenje po mirnem valovanju
BILA JE šumna tišina
ko je nekdo stopil v
mojo sobo ter pokazal
da mi raste trava.
BILO JE
jeseni.
BIL JE
čmrlj.
