Šumeči slap
iz ohlajene steklenice
napolnil je pecljati kupi.
Iz kristalnega objema
silijo mehurčki,
prebijajo površino
in prehajajo v dišečo meglico.
Skoznjo si pogledava v duši.
II
Ptice so opolnoči ušle
iz novoletne vreče.
Z divjim žvižganjem
švigajo proti luni.
Lovijo se sredi teme,
dokler se ne razpočijo.
Njihove črepinje,
svetlejše od zvezd,
kličejo: »Srečno! Srečno!«
III
Živahni valčki
priplešejo z Dunaja,
vrtijo se po moji postelji,
odgrnejo mi odejo
in po lepi modri Donavi
odplavam
k pogrnjeni mizi
na novoletni zajtrk.
IV
Sneži.
Sneži tako veselo,
da se okrogli balkonček
spremeni v porcelanasto kupo
z veliko kepo
smetanovega sladoleda.
Pogledam čez rob.
Snežinke se dvigajo
proti meni
iz globine, iz bele tišine
in me pikajo v lica.
Sladoled v kupi kipi.
V
Pogled skoči skozi okno
na otoček sredi trga.
Zima ga je obnovila
s svežim beležem.
Sredi njega je zrasla smreka.
Luči drži
v svojih številnih rokah
in teka za avtomobili,
da bi jim svetila.
Ti se vrtijo okoli nje
in s kolesi
brizgajo sive madeže
na pobeljena tla.
