Držal me je za vrat in sedel na meni. Ker je velik skoraj dva metra, jaz pa samo meter in pol, sem vedela, da se nima smisla upirati. S stisnjenimi ustnicami in smrtno resno mi je zavpil v obraz :
»Če se hočeš fukati, pojdi v lndijo; tu se ne boš!«
Takoj pri naslednjem denarnem prilivu sem si kupila karto. Bilo je ravno toliko denarja.
V lndijo sem šla na povabilo prijatelja iz Facebooka in v žepu sem imela petdeset evrov. Bila sem presrečna, da grem, in edini problem je bil, kako premagati strah pred letenjem. Ves čas sem se krčevito oklepala sedeža, trpela ob turbolencah letala in po nekaj postankih v letalskem wc-ju, kamor sem izpraznila notranjost želodca, sem preživela let.
Avion se je počasi, kot ptica spuščal na letališče Delhija. Bilo je zgodaj zjutraj in zrla sem v najlepši vzhod sonca. Na letališču je butnila vame vročina, celo telo se mi je treslo od veselja, da sem spet tam, kjer sem se počutila kot doma.
Čakala sem prijatelja iz Facebooka, ki je obljubil, da pride po mene. Kot je tipično za lndijo, je zamudil eno uro in pol …, toda prišel je. In jaz sem čakala. To je bilo važno. Takoj sem začutila, koliko energije ima v sebi. Je sveti mož, katere v lndiji imenujejo sadhu.
Veselo je stopil do mene in pokazal na svoj avto. Zgrabila sem kovček ter se odvlekla do avta, zavedajoč se, da mi sadhu ne bo nesel prtljago, ampak sem tukaj bila jaz tista, ki bo morala služiti.
Sedela sva v avtu in se v tako prijetno znanih zastojih in prometni zmedi, pomikala iz Delhija proti njegovemu templju; živel je na svetem mestu in še slutila nisem, da se bom zaljubila v hrib, ob katerem je stalo njegovo domovanje.
Vsi lndijci poznajo zgodbo o Krišni, ki je z mezincem leve roke zaščitil prebivalce pred dežnim nalivom tako, da je dvignil hrib Govardhan.
Prispela sva. Tempelj je bil velik, a verjetno starejši od sveta samega. Popeljal me je v notranjost visokih rjavih zidov, na sredini cvetlični park, okoli pa veliko vrat, za katerimi so bile sobe ostalih prebivalcev. Popeljal me je v svoje domovanje.
A kljub vsej lepoti svetega mesta, ki me je obkrožala, sem začela točiti solze. V hipu se me je lotilo domotožje. Mar sem lagala sama sebi? Pogrešala sem otroke, ki sem jih pustila doma, in se spraševala, ali je bilo res pametno, da sem vse pustila in šla.
Sadhu je videl moje solze in tudi sam postal žalosten. Indijci imajo zmožnost, da se v hipu znajdejo v čevljih sočloveka. Morda zato, ker sam ni imel otrok in je v preteklosti moral tehtati med svetostjo in biti samo človek.
Hotel me je potolažiti in znašla sva se v objemu. Njegove ustnice so prekrile moj obraz. Mislila sem, da me nikoli ne bo nehal poljubljati. Nalezla sem se njegove strasti. Bil je hipni spolni nagon, živalski, ki me je celo prevzel in nisem se mogla, niti se nisem želela upirati. Posrkal me je. Precej divje je grizljal moje ustnice, na katerih so pozneje ostali madeži vijolične barve. Začutila sem olajšanje. Bil je dobra tolažba za mojo žalost. Sramežljivo sem ležala na postelji, on pa mi je pokazal svoj ud. Glede na velikost njegovega telesa, je bil njegov ud ogromen.
Veselo se je z njim podrgnil ob moje prsi in že sva plavala v valovih strastnih užitkov. Poizkušala sva vse mogoče položaje; najljubša nama je bila pasja poza. Jaz sem na vseh štirih v vsej njegovi veličini občutila moč njegovega uda, ki mi ga je od zadaj potiskal v mojo lačno muco. Ko je bil zopet na meni in sem ga objela sem si želela, da ga ne bi nikoli izpustila. Njegovi dolgi črni lasje so dišali po jasminu in njegovo čokoladno telo je bilo močno. Njegove oči so obljubljale nore užitke in nasmeh na ustnicah je to potrjeval.
Obležala sva oba zadovoljna. Nato pa je vstal in odšel na svoje ležišče. Razumela sem, da mora najina telesna vez ostati skrivnost, kajti sveti mož se ne sme predajati mesenim užitkom.
OBOŽEVANJE HRIBA GOVARDHANA
Pred več tisoč leti je Gospod Krišna dvignil hrib Govardhan na mezinec svoje leve roke in ga držal dvignjenega sedem dni, da bi zaščitil svoje sorodnike in prebivalce Vrindavana pred jezo polboga Indre (boga dežja). Na ta način je ukrotil arogantnost Indre, ki je postal prezirljivo ponosen na svojo moč, in zaščitil prebivalce Vrindavana.
Po legendi je Krišna videl velike priprave za letno daritev Indri. Svojega očeta Nando je povprašal o ritualu. Nanda je Krišni povedal, da je to stara tradicija služenja polbogovom, da bi lahko polbogovi skrbeli zanje. Ob tem je Krišna vaščanom Vrindavana razložil njihovo pravo ‘dharmo’ in jim svetoval, naj se osredotočijo samo na poljedelstvo in zaščito svoje živine. Krišna je svojega očeta prosil, naj se odreče žrtvovanju Indiri in časti hrib Govardhan, ki je bil odgovoren za dež in rast žit. Nanda in drugi pastirji so bili prepričani in izvedli pujo za Govardhana.
Med izvajanjem puje za Govardhana so prebivalci Vrindavana videli Krišno v vsaki Govardhan-shili (kamnu)
To je razjezilo Indro, ki je nato sprožil nalive, ki so poplavili vas. Krišna je v odgovor dvignil hrib Govardhan, pod katerega so se zatekle vse živali in ljudje v regiji, varni pred Indrinim besom. Indra je končno sprejel poraz, priznal Krišno kot Vrhovno božansko osebnost in ponudil svoje molitve.
Da bi ustavil v pomiritev usmerjeno žrtveno čaščenje svojih bhakt, je Krišna želel trdno vzpostaviti izključno vdano služenje med svojo prisotnostjo v Vrindavani.
Ta zabava dokazuje Krišnino neomejeno ljubezen do svojih bhakt. V Bhagavad-giti nam Gospod Krišna zagotavlja, da nas bo zaščitil v vseh situacijah, če opustimo vse različice religije in se samo predamo Njemu.
sarva-dharman parityajya mam ekam saranam vraja aham tvam sarva-papebhyo moksayisyami ma sucah
(Opustite vse različice religije in se samo predajte Meni. Osvobodil vas bom vseh grešnih posledic. Ne bojte se.) (Bhagavad-gita 18.66)
ZAKAJ IN KAKO SE SVETI ČLOVEK NE SME VEZATI Z ŽENSKO …
A SEKSA PA LAHKO?
Ljubezen je tista, o kateri je bilo napisanih veliko strastnih knjig in nežnih pesmi. Beseda ljubezen v nas prebudi vse najnežnejše občutke radosti in hrepenenj, za katere živimo, da se izpolnijo. Mnogo mora srce pretrpeti, preden postane hrepenenje močnejše od izpolnitve. Najlepša pa je tista ljubezen, ki jo človek doživi in začuti sam. Že samo dotik in glas ljubljene osebe nam lahko polepša dan, nas osreči in nam da smisel življenja. V spolnosti doživljamo nebesa in če se prepustimo užitkom, se počutimo prerojene in pomlajene. Globine neskončnih užitkov so neomejene in vredne naših raziskovanj in doživetij, če si le dovolimo.
Sadhu je sveta oseba, ki je svoje življenje posvetila služenju Bogu in drugim, prav tako kot pri krščanstvu, kjer duhovnik posveti življenje duhovni poti in mu čutni užitki niso dovoljeni.
V lndijo sem prišla k sadhuju, ki je bil verjetno pred srečanjem z menoj nedolžen kot list na drevesu. Potem pa sem prišla jaz in stresla z drevesa list, da ga je odneslo daleč v nebo. V njem sem zanetila iskro in sprožila ogenj, ki je vzplapolal v obeh in ga vsa pravila tega sveta ne bi mogla ugasniti.
To je skrivnost. Če me boste vprašali v javnosti ali sem res seksala z sadhujem in si v mesečini mirne, tople, indijske noči delila užitke z njim, bom rekla, da nikakor ne. Ker on je sadhu.
ll.
MASAŽA LOTOSOVIH STOPAL
Naslednji dan sem bila potolažena in tudi sadhu je bil vesel, da nisem več jokala, da hočem domov. S svojimi živahnimi očmi je pogledoval proti meni in oba sva komaj čakala, da bo spet noč in bova sama in skrita pred vsemi.
Ko je posijalo jutranje sonce in so papagaji preletavali nebo in se pri tem veselo oglašali, sem sledila sadhuju. Bil je čas za parikramo okoli hriba Govardhan. To pomeni da greš peš okoli hriba 21 kilometrov in vsak dan pride na stotine romarjev delat parikramo.
Priporoča se, da greš parikramo podnevi; drugače je tudi ponoči zelo lepo. Zakaj ljudje krožijo okoli hriba? Poleg edinstvenega doživetja, se človek tako zbliža z Bogom in okrepi svojo vero. Vse grešne posledice tega življenja in prejšnjih življenj, se izbrišejo in dobrobit je ogromna. Zdravje, ljubezen, sreča, vse se pomnoži stokrat.
Uživala sem na soncu; včasih je bilo tudi 40 stopinj, in se navduševala nad naravo okoli hriba. Številna grmičevja z rdeče belo roza cvetjem, potka narejena iz prahu kot bi hodil po mivki. Očarana sem opazovala opice, ki so se preganjale iz drevesa na drevo. Kravice so povsod čakale na svežo travo, ki jo prodajajo mlade deklice. Tudi psi so veselo skakali okoli mene in mahali z repom v upanju da se bom usedla in spila čaj, njim pa kupila piškotke.
Sadhu je hodil hitro, da sem skoraj tekla za njim. Čez čas sem se na to navadila in se v javnosti z njim obnašala zelo zadržano.
Nekega večera, ko se je sonce že spuščalo, je k sadhuju prišel mlad fant. Ljudje so ves čas prihajali in odhajali in kmalu sem videla, zakaj je fant prišel.
Ponižno se je priklonil sadhuju in sedel k njegovim nogam. Začel mu je masirati stopala.
Bil je zelo mlad in njegov obraz je sijal od sreče. Kmalu sem se nalezla njegovega veselega razpoloženja in se tudi sama pričela smehljati.
Sem ljubiteljica masaže in z velikimi očmi sem opazovala mladeniča, ki je z rokami nežno drsel sprva po stopalih nato pa vedno višje, da je masiral celo nogo.
V nekem trenutku je sadhu ves jezen vstal in prijel mene z eno roko in nato fanta z drugo. Odpeljal naju je v zadnjo sobo. Potisnil naju je vanjo, zaprl vrata in zaklenil.
Spoznala sem, da mu ni bilo všeč, da sem gledala mladeniča in se spraševala kako se bom rešila iz situacije. Fant zraven mene je bil še bolj vesel kot prej in užival v tem, da je ostal sam z mano v sobi. Če ne bi bil tako mlad bi se mogoče pozabavala z njim. Tako pa sem začela samo glasno kričati. Fant me je začel objemati in se na vso moč trudil, da bi se zagrela zanj.
Oddahnila sem si, ko so se vrata odprla. Hitro sem stekla iz sobe in fanta sploh nisem več pogledala, ko je spet prišel.
III.
STRAST NA STREHI
Sedela sem na zadnjem sedežu avta in gledala v ogledalu njegove temne oči, ki so me nagajivo gledale. Iz zvočnika se je komaj slišala melodija pesmi Dewana Radhey Ka.
»Povej, kaj v življenju si želiš? Ali si želiš biti sadhu kot jaz ali bi rada bila poročena in skrbela za družino?« Odgovora še sama ne poznam, zato sem samo vzdihnila in se izognila odgovoru. Vedela sem, da so trenutki, ki jih preživljam z njim lepi, toda začasni. Čas, ki ga preživljava skupaj, bo minil in jaz se bom vrnila v svoje življenje. Takrat bo zame tako, kot bi se zbudila iz lepih sanj v kruto resničnost. Prazno in osamljeno...
Pogled mi je plaval po poljih rumene gorčice, ki v lndiji raste povsod in iz katere delajo gorčično olje, ki je zelo zdravo in vsestransko uporabno. Po licu mi je spolzela solza. Vedela sem, da se sadhu ne more poročiti in tudi sama nisem nikoli razmišljala o poroki. V Evropi živimo z nekom, dokler se ne naveličamo in si poiščemo drugega partnerja. Bila bi vesela, če bi bila sadhu kot on, vendar sem ženska in nisem bila rojena pod to srečno zvezdo. Sem izgubljena duša, ki išče mir in srečo v tem kratkem in minljivem življenju.
Po dveh urah vožnje sva se ustavila pred velikim čudovitim templjem. Hodil je kot lev in kamorkoli sva prišla , je bil sprejet kot kralj. Tokrat pa sem pri njemu zaznala ponižnost in kmalu sem spoznala, da sva prišla v tempelj k njegovemu guruju.
Največji guru v vasi, pred katerim se vsi klanjajo in se mu skušajo prikupiti, da bi dobili njegov blagoslov. Veliko ljudi prinese v templje cvetne vence, sladice, sadje in zelenjavo, ki se uporabijo kot daritev božanstvom. Ponižno sem se tudi jaz dotaknila stopal njegovega guruja. Zelo močna osebnost, ki s svojo pojavo pokaže avtoriteto. Sedaj sem razumela, zakaj se je sadhu iz leva spremenil v mucka.
Potovati z sadhujem je bilo kot v pravljici. Vse, kar je dobil on, sem dobila tudi jaz. Povsod so najprej postregli z odličnim indijskim čajem in zraven so bili piškoti ali okusne indijske slaščice. Kasneje so sledila kosila in nikoli nisem bila lačna. Večkrat sem dobila parfum, cadar (indijsko ogrinjalo), sari …
Toda več ko vse to, sta mi pomenili toplina in prijaznost ljudi in kmalu sem se z vsemi objemala in točila solze pri odhodu.
Nekoč sva šla v Delhi, obiskala sva lastnika slaščičarne in lahko sem se najedla indijskih slaščic do polnega zadovoljstva.
V družbi svetih oseb so vse skrbi izginile in nikoli nisem bila slabe volje ali nesrečna. Vedela sem, kako dragocena in pomembna je družba svetih oseb.
Sonce je zašlo in večer je bil prijetno topel.
Bila sva na strehi templja in oba sva si želela isto. Bila sva sama in tema naju je skrivala pred drugimi. Hitro me je potegnil k sebi in ovil roke okoli mene. Zašepetal mi je strastno v kožo na vratu:
»Prosim!« .
»Želim si te,« sem dahnila nazaj in se stisnila k njemu. Vonjala sem njegove črne dolge lase, ki so dišali po jasminu in začutila, kako mu je v mednožju vzplamenel ogenj pričakovanja.
»Povej mi, kaj si želiš,« je vprašal s poželjivim in drznim glasom.
»Želim si seksa s teboj,« sem mu zašepetala in vesel je bil, ker je v mojem glasu zaznal strast. Ta vzdih je bil njegova dokončna poguba. Z ustnicami sva se dotaknila in polastil se me je s svojimi iščočimi vročimi ustnicami. Kot vedno, me je hotel zaznamovati z nežnimi ugrizi. Del njega je vedel, da bo močno obžaloval, toda bilo mu je vseeno.
Ulegla sva se na malo pregrinjalo, ki ga je razgrnil po tleh in njegovi prsti so nežno polzeli po mojem telesu. Spretno me je obrnil, da se je dotaknil moje zadnjice. Izpod tanke ovire spodnjega perila je žarela ženstvena toplota. Hitro sem se rešila hlačk in mu pustila prosto pot do užitka.
Bil je velik in trd. Njegov pokončni ud je zdrsel v mojo vagino, ki je bila že mokra in pripravljena na naslado. Stisnila sem ustnice in imela sem občutek, da me bo raztrgal. Delila sva si trenutke užitka in bilo je tako prijetno, da sva si želela, da se ne bi nikoli končalo. Jemal si je užitek in mi ga dajal. Nabijal je vame, kakor da se je izgubil v nasladi ob združitvi najinih teles. Kmalu je doživel vrhunec in še zadnjič močno potisnil vame. Vrhunec sva doživela hkrati.
Za nekaj trenutkov sva poležala pod zvezdami, oba potešena in srečna.
Kaj je rekel Dostojevski:
»Moški sanja o popolni ženski.
Ženska sanja o popolnem moškem.
Ne dojemata pa, da ju je Bog ustvaril zato, da drug drugega naredita popolna.«
>Indijski izrek:
»Ko spoznamo, da lahko sami ljubimo, da ni pred nami nihče mogel tako ljubiti in da za nami ne bo nihče več enako ljubil,
je napočil pravi čas za ljubezen.«
IV.
VSAK NA SVOJ NAČIN
Sončni žarki so me greli v mrzlem zimskem dopoldnevu.
S prijateljico sva klepetali ob kavici, ko je poklical sadhu. Prijateljica je veselo poskočila.
Po navadi, ko je poklical, sem mu pokazala prijateljice, če je bila katera zraven. Nad vsako je bil navdušen, vsaka mu je bila všeč in vsako je povabil, da pride k njemu.
Tokrat pa je bilo drugače. Bila sem vesela, da ga vidim in mu odzdravila s spoštovanjem. Hitro je povedal zakaj kliče. Ni ga zanimalo, kje in s kom sem. Zraven sebe je imel popotnico. Hitro mi je rekel, naj ji rečem, naj seksa z njim. Kljub pomislekom sem sedela pokončno in bila nekje v svojem bistvu celo ponosna nase.
Bom, vse bom naredila, da bo sadhu srečen ...; kar bi rad od mene ...
Lahko pomagam drugim, lahko se trudim biti boljši človek ...
Utišala sem svoj um. Zakaj tega ne bi zmogla, saj že tako ali tako presegam tabuje ... Pokazal mi jo je in rekla sem ji:
»Prosim, seksaj z njim in ga osreči«.
Pri tem sem se ji nasmehnila in ji z obrazno mimiko pokazala, kako srečna je in naj ustreže želji sadhuja.
Prekinil je in se prepustil užitkom. Ženska, ki mi jo je pokazal, je bila nasmejana in dovolj stara, da ve kaj dela. Verjetno je tudi sama doživljala srečo in se z užitkom prepustila nekomu, ki zna zadovoljiti žensko in jo popeljati v ekstazo.
Priznala sem si resnico: da je pomembno, da se odvežem od ljudi, ostanem na zdravi, varni razdalji in zanje naredim vse, kar je v moji moči. čim manj pa naj pričakujem od drugih in se naslonim samo nase.
Čez pol ure sem dobila sporočilo:
» Bila je voljna in me je zadovoljila. Ljubiti se z njo je bil užitek, vendar pogrešam tvojo muco. Tvoja mi je najlepša.«
Indijski izrek:
»Ljubiti, pomeni iti iz sebe in poleteti k drugemu.«
Sveta reka Ganga
V.
ZGODBA O NAGA BABI
Naga Sadhuji so vrsta hindujskih asketov, ki sledijo poti odrekanja in nenavezanosti na materialni svet. Znani so po svojem značilnem videzu, ki vključuje pokrivanje s pepelom in nošenje minimalnih oblačil. Naga Sadhuji veljajo za eno najbolj cenjenih in skrivnostnih skupin asketov v Indiji.
Izraz ‘Naga’ se nanaša na starodavno pleme častilcev kač, ki so v starih časih tavali po gozdovih in hribih Indije. Ti ljudje so bili znani po svoji močni neodvisnosti in globoki povezanosti z naravnim svetom. Naga Sadhuji naj bi izhajali iz tega starodavnega plemena in so znani po svoji močni predanosti bogu Šivi.
Če želite postati Naga Sadhu, morate najprej imeti globoko željo, da se odpoveste materialnemu svetu in se posvetite duhovni poti. To ni lahka odločitev, saj zahteva popolno nenavezanost na posvetne dobrine in odnose. Pot Naga Sadhuja je pot skrajne strogosti in samodiscipline.
Prvi korak, da postaneš Naga Sadhu, je najti guruja, ki te je pripravljen voditi na tej poti. Guru velja za tistega, ki vam bo pomagal doseči razsvetljenje in osvoboditev iz kroga rojstev in smrti. Pomembno je najti guruja, ki je pristen in globoko razume duhovno pot.
Ko boste našli guruja, boste morali opraviti obdobje strogega usposabljanja in discipline. To bo vključevalo vadbo meditacije, joge in drugih duhovnih praks. Prav tako boste morali upoštevati stroga pravila celibata in vzdržnosti posvetnih užitkov.
Eden najpomembnejših vidikov, kako postati Naga Sadhu, je praksa tapasye ali strogosti. To vključuje prenašanje fizičnega neugodja in bolečine, da bi očistili um in telo. Naga Sadhuji so znani po svoji skrajni strogosti, kot je dolgotrajno meditacijsko stanje, večdnevni post in izpostavljenost vremenskim vplivom.
Drugi korak, kako postati Naga Sadhu, je iniciacijski obred, ki je znan kot dikša. To vključuje zaobljubo celibata in odpovedi ter iniciacijo v red Naga Sadhujev. Med obredom dikše vam bo guru dal novo ime, ki označuje vašo novo identiteto Naga Sadhuja.
Po iniciacijskem obredu boste morali živeti kot tavajoči asket, potovati iz kraja v kraj in se pri hrani in zatočišču zanašati na velikodušnost drugih. Prav tako boste morali živeti življenje popolne nenavezanosti, odreči se vsem posvetnim imetjem in odnosom.
Skratka, postati Naga Sadhu je pot, ki zahteva globoko predanost duhovnemu življenju in pripravljenost, da se odrečemo materialnemu svetu. To ni lahka pot, a za tiste, ki so k njej poklicani, je lahko globoko nagrajujoča in transformativna izkušnja. Če razmišljate o tem, da bi postali Naga Sadhu, je pomembno, da najdete pristnega guruja, ki vas lahko vodi na tej poti in vam pomaga doseči razsvetljenje in osvoboditev.
Dandanes je malo težje slediti vsem tem pravilom, soditi ne smemo nobenemu (nič hujšega kot žaliti sveto osebo)
Naga sadhuji
VI.
NAGA BABA – PRIHOD
Grmelo je in strele so poleg močnega deževja letele iz neba.
Majhno letalo je čakalo zaradi neprimernih vremenskih razmer na ljubljanskem letališču za let do Beograda. Letenja me je bilo še vedno strah in poznala sem občutek turbulence, pri kateri se zdi, da bo letalo kot v risanki strmoglavilo navpično navzdol...
Vedela sem, da tokrat sadhu nima časa zame; z opravičilom se ni obremenjeval.
Dogovorjena sem bila z Naga babo, s katerim sem enkrat govorila preko facebooka. Takrat mi je z velikim nasmehom na ustnicah dejal, naj pridem v lndijo in za vse bo poskrbljeno.
Zdaj, ko sem sedela na letalu, se mi ta ideja ni zdela več tako super in grmenje bi lahko bilo super izgovor, da grem nazaj domov.
S solzami v očeh in jokajočim se glasom sem poklicala k sebi stevardeso in ji prestrašeno pojasnila, da ne mislim iti nikamor. Nežno me je prijela za roko in me prepričevala, da ni strahu in bo vse v redu. Pojasnila mi je, da, če želim zapustiti letalo me bo policija zaslišala, zakaj ne želim potovati in jim bom morala to pojasniti. Čeprav je bilo letalo majhno in na njem ni bilo več kot dvajset potnikov, so mi njihovi pogledi govorili, da ne bodo veseli če bodo morali zaradi mene še dalj časa čakati na let. Ni se mi dalo ukvarjati s policijo, zato sem prikimala, da bom ostala. Kmalu se je vreme pomirilo, letalo se je dvignilo in poletelo. Poti nazaj ni bilo več...
Prispeli smo v Delhi in sopotnica je bila tako prijazna, da sem se s taksijem z njo peljala iz letališča do centra. Šla je do hotela kjer jo je čakal mož, ki je bil poslovno v lndiji in se bo čez pet dni vrnila nazaj v Španijo.
Taksi me je odpeljal do naslova, ki mi ga je dal Naga baba in mi računal preveč, toda bila sem presrečna, da sem prišla na cilj.
Sobo sem imela pri družini na Radha kundu, to je najbolj sveto jezero v lndiji; tukaj se je kopala ljuba Radharani, večna spremljevalka Krišne.
Vzdušje na svetem mestu je božansko in dva dni, preden je prišel Naga baba, je hitro minilo.
Družina je imela trgovino na drobno in dve mladi deklici, ki sta ubogali očeta in mamo. Dobro smo se razumeli in v ženski družbi sem delala parikramo, hodila sem okoli Radha kunda, ki je zelo blizu Govardhana.
Gospa je potrkala na vrata sobe, kjer sem lenobno poslušala prijetne melodije iz ulice in skozi priprta okna opazovala dve čudoviti kravi, zavezani ob drevo. Ljudje so jim radi dajali hrano in priboljške. Počasi in zadovoljno so mlele travo v gobcih.
Nasmehnila sem se v pozdrav in rekla je, da bo baba prišel čez eno uro. Začutila sem vzdušje pričakovanja, saj je sveti mož v lndiji povsod zaželen in ljudje se trudijo, da mu ustrežejo. Vsi si želijo njegov blagoslov in spoštovanje je moč čutiti pri vsakem posamezniku.
Ura je minila in prišel je; stopil je v sobo, kjer sem ga čakala in na ustnicah mu je zasijal velik nasmeh. Dolgi lasje so mu segali preko hrbta in sedel je na posteljo. Nasmehnila sem se nazaj in se mu v znak spoštovanja priklonila.
Naga Sadhuji ne morejo nositi oblačil. Oblečejo si lahko eno krpo barve žafrana, ki pa ne pokrije celotnega telesa. Tako je imel okoli bokov ovito vijolično krpo, ki se uporablja tudi za brisačo in se ji reče gamsa.
Naga Sadhu ne more uporabljati posvetnih stvari za okrasitev svojega telesa, svoje telo lahko le podrgne s pepelom. Obraza ni imel posutega z prahom mrtvih ljudi, je pa imel narisan tilak, ki označuje telo kot sveti tempelj.
Okoli vratu je imel svete ogrlice, dva lepa tatooja na prsih in roki in malo torbico preko rame. To je bilo vse, kar je imel pri sebi, toda videti je bil vesel in zadovoljen.
Prinesli so nama čaj in ostala sva sama v sobi. Zahvalila sem se mu za povabilo in se sprostila na svojem ležišču na tleh nasproti njegovega.
VII.
NAGA BABA – MASAŽA
T. S. Eliot:
»Ne hodite tja, kamor vodi utečena pot. Namesto tega pojdite tja, kjer ni poti in pustite sled. Samo tisti, ki si drznejo iti predaleč, lahko ugotovijo, kako daleč lahko sežejo.«
Jutra na Radha kundu so bila čudovita. Zvok motorjev se je začel oglašati že navsezgodaj. Hiša je bila ob cesti in tudi mala trgovinica je bila razlog, da je bilo v bližini vedno veliko ljudi. Motorje uporabljajo v lndiji kot sredstvo za prevoz družine, prijateljev, sorodnikov, otrok ... Sedaj so postala pravila glede nošenja čelade strožja, toda še vedno se veliko motoristov vozi brez nje. Mnogi mislijo, da je lndija revna dežela, toda toliko motorjev kot sem jih videla tam, dokazuje ravno nasprotno. So zelo lepi in niso poceni. Verjetno so tisti, ki zabobnijo kot grom z neba, najbolj glasni, največji, najlepši in tudi najdražji. Mlade deklice in počasni vozniki imajo vespe in večkrat sem se kot sopotnica peljala iz enega konca dežele na drugega.
Bilo je sončno jutro in uživala sem v zvoku brnenja motorjev. Slišala se je prijetna melodija iz bližnjega templja; kravica, ki je mukala , da mi je poskočilo srce, petje ptic, ki so se lovile v zraku.... Včasih so se slišale opice, ki so se preganjale po drevesih in tekale preko hiš. Bila sem na svetem mestu in čutila sem radost in duhovno zadovoljstvo, kakršnega nisem nikoli čutila drugje, kakor v lndiji. To je moč svetih mest in velik blagoslov je živeti tam ali ga vsaj obiskati.
Živim v Evropi in jutra so tam drugačna. Depresivna. Osamljena. Brez zvokov motorjev in krav in nebeških melodij, ob katerih mi zapoje srce ...
Preko glave sem nežno položila venec iz jasminovih cvetov in moj Ladoo je bil v novi oranžni oblekici in s klobučkom z malim pavjim peresom videti zadovoljen. Soba je dišala po svežem cvetju in kadilu iz sandalovine. Naga baba mi je prinesel cvetni venec in vrečo svežega in zrelega manga. Hvaležna sem mu bila za vso to pozornost. Vedela sem, do bo prišel čas, da se za vse to oddolžim in eden od načinov je bila masaža, ki je bila Naga babi zelo všeč in se je kmalu razvadil, da sem ga morala masirati vsak dan.
Moj Gouri Ladoo, Zlati otrok
VIII.
RADHA KUND MATHURA – sveto jezero
Ena glavnih turističnih znamenitosti v mestu Mathura je Radha Kund. Približno 26 km od mesta lahko najdete ta veličasten kund/jezero, tako da greste po cesti Radha Kund.
Radha Kund je eden najbolj cenjenih krajev v celotni regiji Braj ali Brijbhoomi, ki se nahaja ob vznožju Govardhan Parvata . Kot že ime pove, je posvečen boginji Radharani ali Radhi, večni soprogi Gospoda Krišne.
Po hindujskem prepričanju je Gospod Krišna ustvaril jezero/kund po ukazu boginje Radhe, da bi se opral greha ubijanja bika (demon Aristasura), ki bo v kasnejših letih znan kot Shyam Kund.
Gospod Krišna je posvetil Radha Kundo in določil, da bo vsakdo, ki se potopi v to kundo, blagoslovljen z Radha Krišna Prem (večna ljubezen do Gospoda Krišne in Radharani).
Skozi leto na tisoče bhakt obišče Radha Kund, da bi se oprali svojih grehov in dosegli končno »Prema - Bhakti«, to je ljubezen do enega in edinega Gospoda Krišne.
Radha Kund je utelešenje večne ljubezni Šri Krišne in Radharani in bhakte obiščejo ta kraj, da bi se poklonili njuni sveti ljubezni. To je edino mesto, kjer se bhakte ob polnoči potopijo v sveto sveto ali ‘ardh ratri snana’. Ta romarski kraj omogoča vernikom, da se prepustijo različnim dejavnostim.
Radha Kund Parikrama : bhakte krožijo okoli Radha Kunde, da bi se poklonili boginji Radharani.
IX.
NAGA BABA – MASAŽA zaključek
Nasmešek ni izginil iz njegovih ustnic in v njegovih očeh se je svetilo, ko sva pričela z masažo. Od navdušenja sem tudi sama komaj čakala, da začneva. Življenje v naglici in stres nam najedajo živce in masaža nas lahko popelje v umirjene vode. Mirno morje ali ocean - takšen naj bi bil naš um, zato je pomembno , da ga tu in tam izključimo, se odklopimo in preprosto smo. Masaža pomaga, da umirimo duha in pomirjevalno deluje na možganska središča. Naše življenje postane popolno: uspešno in izpolnjeno.
V vročini večera je ventilator prijetno hladil zrak. Glasbena spremljava iz ulice me je spodbudila, da sem prižgala dišečo palčko z opojnim vonjem, ki se je pridružil vonju svežih vrtnic. Mehak, plapolajoč sijaj sveče je oddajal romantično svetlobo in kmalu me je Naga baba nestrpno pričakoval. Kljub temu, da je udobno ležal na pregrinjalu, naslonjen na blazino, je dajal videz, kot da leži na postelji z baldahinom. Z oljem sem pričela počasi masirati stopala in se nekaj časa posvetila samo prstom na nogah. V vsak prst posebej sem vtrla olje, nato pa mehko podrgnila še kozo med prsti. Z dlanjo sem močneje potegnila po podplatih in peti. Ob strani stopal sem z dlanjo drsela gor in dol in začutila kako se je njegovo telo sproščalo. Zadovoljno je predel kot mucek, ki se igra z miško, ki si jo bo kmalu privoščil.
Z roko sem zdrsela od gležnjev proti kolenom, ter pri tem s konicami prstov nežno stiskala mišice meč. Vsako nogo posebej sem dvignila in zaključila, ko so bila stegna mehka in mišice sproščene. Masaža sprosti telo, ki postane dovzetnejše za ljubljenje in na peresne dotike se odzivajo mnogi deli telesa: nežno božanje po popku, zadnjici, drsenje po tilniku, nežno stiskanje bradavičk in podobno.
Prste na roki sem vsakega posebej pregnetla in jih potisnila gor in dol, da je počilo. Dosegla sem vrat in ga gnetla , prav tako ramena. Včasih sem mu zmasirala tudi glavo, kjer se uporabljajo podobni gibi, kot bi si umivali glavo.
Pozabila sem nase, se posvetila užitkom babe in ga počasi pripravljala na vrhunec spolnega užitka. Splezala sem nanj in se namestila tako, da sem ga gledala. Nikamor se mu ni mudilo. Svoje roke je položil na mojo zadnjico in jo dvignil, da sem potisnila penis v vagino in se začela premikati gor in dol, kakor da bi jezdila konja. Močno sem stisnila penis z nožnimi mišicami in začela krožiti, kot bi mešala. Obojestranski užitek je povzročil, da sva izgubila nadzor. S prsmi sem se stisnila k njemu, ga prijela za pas in premikala boke v vseh smereh. Bil je vzburjen in vznemirjenje , ko sem si pričela dražiti klitoris, je bilo dovolj za orgazem.
* Odlomek iz romana »Seks v Indiji in moji indijski moški – Seksualni priročnik« <
