POD HRASTOM DUGOVJEČNOSTI / POD HRASTOM DOLGEGA ŽIVLJENJA Pjesme iz najnovijeg rukopisa / Pesmi iz najnovejšega rokopisa
KURIJA
sva od uspomena
prohujalom vremenu nadređena
na obronku bez vinograda
u njenim odajama
sve starinom odzvanja
od zidana štednjaka na drva
grnčarskih zdjela za pečenje
polica knjiga za dugo bdjenje
do izrezbarenih postelja
na vratima kurije
očaravajući osmijeh domaćice
koja s teškim ključem u desnoj ruci
najavljuje otključavanje podruma
i oslobađanje dvoje preljubnika
za ljubav kakva se ne pamti
PASTUH
ugledah te u budinščini
u nebeskom sjaju buđenja
grom i munju među slabinama
malo podalje od rasnih kobila
zapanjen božanstvenošću
osjetih poštovanje i poniznost
prijateljstvo i privrženost
strast i slast oplođivanja
konju nebeski
ratniče iz oceanskih dubina
kralju iz mitoloških daljina
mužjače žestoke žudnje
slavim te konju krilati
uz vrela u rogaškoj slatini
neukroćena zlatnim uzdama
pod hrastom dugovječnosti
TRAGOVI KRVI
mogu biti
i nastojim da budem
svake noći sve smireniji
svakog dana sve vedriji
mogu biti
i nastojim da budem
stvorenje koje se umiljava
bez imalo sebičnih razloga
mogu biti
i nastojim da budem
svjedok koji se prepoznaje
u tragovima krvi
mogu biti
i nastojim da budem
plamičak žarke ljubavi
ni posljednji ni prvi
KUHINJSKI PROZOR
proplamsaj proljeća
u sjetnim očima čudesne žene
obasjane svježinom kuhinjskog prozora
što ga je upravo oprala i sve na njemu
svojom toplinom prebrisala
nije to prozor u svijet
već je to njen prozor-cvijet
izvana zaštićen metalnim šipkama
iznutra ukrašen djevojačkim čipkama
požutjelim kuharicama iz davnine
staklenim predmetima od miline
promatram veselu domaćicu
oduševljen njenim pogledom u sebe
u sve što je u životu preobrazila
iz nečisti u plemenitost čari
STRASNI DVOR
tijelo je moje
strasni dvor kraljevne
na sve strane puškarnice
umjesto baruta i streljiva
sladostrasne želje
tijelo je moje
prigušena buktinja
sa svih strana ozarenost
očima da ne povjeruješ
u pritajen užitak
tijelo je moje
nemir sav od uzleta
u srcu mi zvjezdarnica
opijen ženskim čarom
svemirski tubitak
ZA OLUJNA VREMENA
misao poletjela u zaborav
tijelo strepi od udara groma
pisaći stol škripi od pritajena bola
knjige padaju s polica mrtve hladne
kuća samo što nije ostala bez krova
na ulaznim vratima ostaci suncobrana
u obiteljskim odajama zavija praznina
pasja kućica ucviljeno doziva čuvara
u cvjetnjaku nema ni traga cvijeću
od stoljetne trešnje ostale tek čvoruge
voćnjak oplakuje odlomljene grane
procvaloj lipi nije više do čaja
slušam oluju kako se smije i luduje
pratim munje na nebu i ostajem priseban
znam da me na čarobnom brijegu čeka ona
bez koje ne mogu ni za olujna vremena
LJETNI JORGOVAN
poluzimzelen grm
porijeklom iz kine i japana
glasnik izlazećeg sunca
slavoluk ljetnih dana
cvjetovi miomirisni
u obliku dugih grozdova
plavih ljubičastih crvenih i bijelih
što ih stalno oblijeću pčele i leptiri
a zajedno s njima i moja radost
ljetni jorgovan ili budleja
nema velikih zahtjeva prema tlu
dobro ukorijenjen i najesen obrezan
odoljet će svim mrazima i smrzavanju
te u proljeće potjerati nove izdanke
domahuje mi povijenim granama
pri zalasku sunca
kao da mi još nešto bunca
o staroj kuriji i punom svjetlu
neokaljana ženskog lica
STARI KOLODVOR
nekad kolodvor slavni
izgrađen po kraljevom dopuštenju
bio je desetljećima polazište
za odlazak u širok svijet
nekad ures pitomog krajolika
danas tek ropotarnica uz prugu
zapuštena čekaonica s propuhom
i velikim natpisom na krovu
nekad se ovdje dočekivalo putnike
s limenom glazbom i domaćim vinom
srce bi zaigralo neočekivanim zanosom
oči se naslađivale nečijom krinolinom
danas se ispred starog kolodvora
izdužuje uz prugu tek peron od betona
meni tako drag i čudesno miomirisan
jer nadolazećim vlakom stiže ona
dočekujem je bez glazbe i cvijeta
ruku spremnih za nošenje teških torbi
od kolodvora do kurije navrh brijega
u kojoj ćemo zajedno kraljevati
PJESMA O KRPELJU
borba za opstanak
nije nikakvo junaštvo
u usporedbi s ugrizom
najobičnijeg krpelja
pojava crvene mrlje
na mjestu bezbolna ugriza
gora je od križarskih pohoda
i svih povijesnih zala
odlazak na pretrage
zadaje strah od borelioze
tajanstvene bolesti do koje
ne dopire ni uzdah ni stih
sva naša zapomaganja
sva znanstvena otkrića
sav čar leptirovih krilca
nisu krpelju ni do rilca
VOLIM DRIJENAK
drijenak drenek ili drenovina
samozatajno skromno malo drvo
nikad ne pokušava ispasti višim ili većim
iako svojim procvalim grančicama
među prvima najavljuje proljeće
drvo teško tvrdo žilavo
traje i razdaje se u dva stoljeća
darivajući naraštaje crvenim plodovima
koji se blaguju svježi ili prerađeni
prema receptu zdrav kao drijen
lijek kojeg volim ponajviše
kao jednu od najukusnijih slastica
duguljastu voćku kiselkastog okusa
ubranu između velike i male gospe
na vlastelinstvu ljupke plemkinje
OGROMNO STABLO ORAHA
ogromno stablo oraha
sjaj i sjena našeg dvorišta
ispod kojeg smo se okupljali
održavali sastanke i priredbe
blagovali jela s roštilja
pili vrhunska vina
ogromno stablo oraha
nadilazilo je sva očekivanja
svojim bujnim granama i lišćem
darivalo nas plodovima strasti
rođendanskom orahnjačom
silnom voljom za životom
ogromno stablo oraha
počelo se iznenada sušiti
morali smo ga hitno srušiti
od njegove dugovječnosti
ostala su tek drva za zimu
i pritajen strah od smrti
ONA IDE SAMA
od zapuštena kolodvora
ona ide sama prema kuriji
koja se na obližnjem brijegu
razdaje ptičjim cvrkutom
i cvatnjom proljetnom
ona ide sama tihom stazom
od sunčanih zraka kosa joj zlatna
sluša uzdahe ljubavnika slavnih
udiše miris bagremova mladih
mir zeleni čelo joj hladi
pod brajdama starim
približi se rasušenoj preši
nasljednica plemenitih predaka
položi ruku na davno ovješen kamen
znamen berba obilnih i čistih
SUSRET S PJESNIKOM
dočekao me
nasmijano razdragan
da proslavimo dan mature
svjedodžbu o ispitu zrelosti
što ga ustrajno polažemo
već punih pola stoljeća
punih pola stoljeća
nismo se sreli ni vidjeli
on seoski župnik na pohorju
ja načelnik u hrvatskom zagorju
svaki s ponekim stihom u pričuvi
kao jamstvom za ispit zrelosti
ostali smo isti
doduše malo preobličeni
ali ništa manje usplahireni
kao davnih dana pred maturu
kad smo zanosno priželjkivali
da nam život bude pjesma
NATAŠTE
ujutro natašte
bez imalo mašte
uz četkicu za zube
i pribor za brijanje
pitam se zašto sinoć
nisam htio popiti
najdraže piće
možda zato
što je bilo zamućeno
uskraćenim poljupcem
i zanosnom pričom
o teheranu
nije važno
jesam li pogriješio
i trebam li se ispričavati
od svega je najvažnije
svako jutro natašte
uzeti malo mašte
KURIJA
vsa iz spominov
minulemu času nadrejena
na obronku brez vinograda
v njenih sobah
vse po starinskem odmeva
od zidanega štedilnika na drva
glinastih skled za pečenje
polic knjig za dolgo bedenje
do izrezljanih postelj
na vratih kurije
očarljivi nasmeh gospodinje
ki s težkim ključem v desni roki
napoveduje odklepanje kleti
in osvobajanje dveh ljubimcev
za ljubezen, kakršne ne pomnimo
ŽREBEC
videl sem te v budinščini
v nebeškem sijaju bujenja
grom in strela med pleči
malo stran od rasnih kobil
osupel od božanskosti
sem občutil spoštovanje in ponižnost
prijateljstvo in privrženost
strasti in slasti oplojevanja
konj nebeški
bojevnik iz oceanskih globin
kralj iz mitoloških daljav
samec silovite sle
slavim te krilati konj
ob izvirih v rogaški slatini
neukročenega z zlatimi uzdami
pod hrastom dolgotrajnosti
SLEDI KRVI
lahko sem
in prizadevam si biti
vsako noč vse bolj miren
vsak dan vedno bolj veder
lahko sem
in prizadevam si
biti stvor ki se dobrika
brez vsakih sebičnih razlogov
lahko sem
in prizadevam si biti
očividec ki se prepoznava
v sledeh krvi
lahko sem
in prizadevam si biti
plamenček vroče ljubezni
niti zadnji niti prvi
KUHINJSKO OKNO
bohotenje pomladi
v otožnih očeh čudovite ženske
obsijane s svežino kuhinjskega okna
ki ga je pravkar oprala in vse na njem
s svojo toplino zabrisala
to ni okno v svet
ampak njeno okno-cvet
od zunaj zaščiten z kovinsko mrežo
odznotraj okrašen z dekliškimi čipkami
s porumenelimi kuharicami iz davnine
s steklenimi predmeti iz miline
opazujem veselo gospodinjo
navdušen nad njenim pogledom v sebe
v vse kar je v življenju preoblikovala
iz nečistosti v plemenitost čarov
STRASTNI DVOR
moje telo
je strastni dvor kraljevine
na vse strani so puškarnice
namesto smodnika in streliva
sladostrastne želje.
moje telo je
pridušena plamenica
z vseh strani je ozarjenost
očem da ne verjameš
v pritajen užitek
telo moje je
nemir ves iz vzleta
v srcu imam zvezdarno
opit z ženskim čarom
vsemirsko tubitje
ZA NEVIHTNE ČASE
misel je poletela v pozabo
telo se boji od udarca groma
pisalna miza škripa od pritajene bolečine
knjige padajo s polic ravnodušne
hiša je skoraj ostala brez strehe
na vhodnih vratih so ostanki sončnika
v družinski prostorih zavija praznina
pasja hišica objokana kliče čuvaja
v cvetličnjaku ni niti sledi cvetja
od stoletne češnje so ostale le grče
sadovnjak objokuje odlomljene veje
razcvetela lipa več ne mara za čaj
poslušam nevihto kako se smeje in nori
sledim strele na nebu in ostajam priseben
vem da me ha čarobni strmini čaka ono
brez katere ne morem niti ob nevihtnih časih
LETNI ŠPANSKI BEZEG
polzimzeleni grm
po poreklu iz kitajske in japonske
glasnih vzhajajočega sonca
slavolok letnih dni
dišeči cvetovi
v obliki dolgih grozdov
modrih vijoličnih rdečih in belih
ki jih stalno obletavajo čebele in metulji
in skupaj z njimi tudi moja radost
letni španski bezeg ali majnica
ne zahteva veliko glede zemlje
dobro ukoreninjen in na jesen obrezan
preživi vse mraze in zmrzali
in na pomlad požene nove poganjke
mi maha s povešenimi vejami
pri zahodu sonca
kakor da mi še nekaj blede
o stari kuriji in polni svetlobi
neomadeževanega ženskega obraza
STARI KOLODVOR
nekdaj slavni kolodvor
zgrajen po kraljevem dovoljenju
je bil desetletje izhodišče
za odhod v široki svet
nekdaj je bil okras pohlevne krajine
a danes je le ropotarnica ob progi
zapuščena čakalnica s prepihom
in velikim napisom na strehi
nekoč so tukaj pričakovali potnike
s plehmuziko in domačim vinom
srce je zaigralo z nepričakovanim zanosom
oči so se naslajale z nekogaršnjo krinolino
danes se pred starim kolodvorom
vleče ob progi samo betonski peron
zame tako drag in čudovito dišeč
ker s prihajajočim vlakom prihaja ona
pričakujem je brez glasbe in cveta
z rokami pripravljenimi za nošenje težkih torb
od kolodvora do kurije vrh brega
v kateri bova skupaj kraljevala
PESEM O KLOPU
boj za obstanek
ni nikakršno junaštvo
v primerjavi z ugrizom
najbolj navadnega klopa
pojav rdeče lise
na mestu nebolečega ugriza
je slabši od križarskih pohodov
in vseh zgodovinskih zla
odhod na preiskave
povzroča strah pred boreliozo
skrivnostne bolezni ki je
ne dosega niti vzdih niti stih
vsa naša tarnanja
vsa znanstvena odkritja
vsa ta lepa metuljeva krilca
ne dosegajo klopovega rilca
RAD IMAM DREN
dren drenek hudales
samozatajno skromno malo drevo
nikoli ne poskuša biti višje in večje
čeprav s svojimi razcvetelimi vejicami
med prvimi napoveduje pomlad
težko trdo žilavo drevo
traja in se razdaja de stoletji
podarja naraščaje z rdečimi plodovi
ki se uživajo sveži ali predelani
po receptu zdrav kot dren
zdravilo ki ga imam najraje
kot eno od najokusnejših poslastic
podolgovat sadež kiselkastega okusa
nabran med veliko in malo gospojnco
na posestvu ljubke plemkinje
VELIKANSKO OREHOVO DREVO
velikansko orehovo drevo
sijaj in senca našega dvorišča
pod katerim smo se zbirali
imeli sestanke in prireditve
uživali jedi z žara
pili vrhunska vina
velikansko orehovo drevo
presegalo je vsa pričakovanja
s svojimi bujnimi vejami in listjem
obdarjalo nas je s plodovi strasti
rojstnodnevno orehovo potico
s silno voljo za življenjem
velikansko orehovo drevo
začelo se je naenkrat sušiti
morali smo ga tako posekati
od njegovega dolgega življenja
ostala so samo drva za zimo
in pritajen strah pred smrtjo
ONA GRE SAMA
od zapuščenega kolodvora
ona gre sama proti kuriji
ki se na bližnjem bregu
razdaja s ptičjim ščebetanjem
in cvetenjem pomladnim
gre sama po tihi stezi
od sončnih žarkom so njeni lasje zlati
posluša vzdihe slavnih ljubimcev
vdihava vonj akacij mladih
zeleni mir ji čelo hladi
pod starimi brajdami
se približa razsušeni preši
naslednica plemenitih prednikov
položi roko na zdavnaj obešen kamen
znamenje obilnih in čistih bratev
SREČANJE S PESNIKOM
pričakal me je
nasmejano razigran
da proslavimo dan mature
izkaz o izpitu zrelosti
ki ga vztrajno opravljamo
že polnega pol stoletja
polnega pol stoletja
se nisva srečala niti videla
on vaški župnik na pohorju
jaz načelnih v hrvaškem zagorju
vsak s kakšnim stihom v zalogi
kot jamstvo za izpit zrelosti
ostala sva enaka
sicer malo spremenjena
a nič manj vznemirjena
kot v davnih dneh pred maturo
ko smo zanosno hrepeneli
da bo naše življenje pesem
NA TEŠČE
zjutraj na tešče
brez vsake domišljije
s ščetko za zobe
in priborom za britje
se sprašujem zakaj sinoči
nisem hotel popiti
najdražje pijače
Morda zato
ker je bilo skaljeno
z zavrnjenim poljubom
in z zanosno zgodbo
o teheranu
ni pomembno
ali sem zgrešil
in ali se moram opravičevati
od vsega je najpomembnejše
vsako jutro na tešče
vzeti malo domišljije.
