Kipeči maj razširi tople dlani,
odprem okno in zavržem suho rožo,
globoko zadiham izdihe mlade trave,
privijem se na prsi opoldneva,
otrpla kri sesa energijo zenita,
semena se prerivajo za vrstni red.
Metulji so poljubi na čipkastih tratah,
z njimi poletim na sladke ustnice,
pijem zrelo lepoto vrtne magnolije,
oziram se skozi sukljanje meglic,
še mlečen izvlečen iz zimske bube,
omotično plah pred zgoščeno svetlobo.
Maj me resnično nikoli ne razočara,
v meni zdrami ves klorofil najstništva,
luske izkustev odvržem v strugo časa,
izgine modra sivina pretlačenih let,
znova postanem nežen majski metulj
v nekem pomladno ocvetličenem srcu.
cimetasti pestrin (Phragmatobia fuliginosa)
NOČNI METULJ
Metulj, orjak črnokrilec bežnih svetlih pik,
zabriše barve slik, ko razpira operjeno ponjavo,
sapa trepetljavo piha čez krvavo pego krmežljavo,
pogrezanje svetlobe mesec spremlja iz predsobe.
Morje, vino in večer in pergula košata,
bahata morska deklica sloni ob beli skali,
prodišču na obali noč odvzame zlati lošč,
pospali zublji na kurišču so pepel postali.
Pobliski zvezd v bistrem vinu, prižgana cigareta,
tesno prižeta budno sanjava zaljubljenih nebesa,
od ušesa do srca med bedresa krožijo mravljinci,
smrdi ugasla cigareta, počasi vstaneva, objeta.
Metulj črnokrilec je razgrnil šotor prek neba,
čutnost nežno trepeta, strasti prižgejo plamenice,
poljubim te na vrelo lice ter popeljem proti sobi,
strgava si garderobi in končava v posteljni mehkobi.
