smo prerajajoče se vesolje
z vsakim vdihom, postajamo zdaj večji, zdaj manjši,
zdaj svetlejši, bolj rumeni, temno žametni …
postajam bolj ti in ti jaz, nekdo …
levitve so naša paradigma življenja.
neslišno sede na cvetovih utripamo s krili
predani jarkemu soncu v predpoletni vročini,
vselej enako krhki in nežni, zaupljivi.
je le žehtenje gozdnega obronka,
slišijo se črički
in smo le tu in zdaj
