1. november 2015Letnik XXVIII
Če hočeš plačati dolgove, začni z dolgom do sebe samega.
Hrana privlači muhe in pajke.
Tvoj dom je daleč.
Če loviš ribo z mrežo, ne govori, da se ulovi vanjo sama.
Želiš si leteti. Slabše je, če ti ta sposobnost postane potrebna.
Tvoja smrt je enako blizu kot takrat, ko si se rodil.
Lahko je videti svet, če imaš oči.
Tudi svinja ima cilj življenja, a jo vseeno pojedo.
Hoče riba imeti noge?
Ko vdihneš, jemlješ. Daješ, ko izdihneš?
Če razpihaš ugašajoč kres, bo gorel isti ogenj? Ali drugi?
Mar gledaš na nebo samo zato, ker ga nisi videl prej?
V kupljeni knjigi je tvoj samo papir.
Manj nevarno je z mečem kositi travo.
Trava raste in ne sprašuje zemljo.
Najdragocenejše so sledi v globokem snegu.
Tistemu, ki živi v koritu, ni jasno, kam gre voda iz njega.
Prazna školjka se odpira čisto tako kakor školjka z biserom.
Ne ostane nedotaknjena tista koralna vejica, ki je od vseh najlepša, ampak tista, ki raste najgloblje.
Ogenj sveti, greje in obžiga toliko, kolikor smo mu blizu.
Meč ubija samo tistega, h kateremu je obrnjen.
Število las na glavi se ne spremeni, če jih ostrižeš.
Nesmrtni se ima za takšnega samo zato, ker še ni umrl. A saj to lahko o sebi reče vsak smrtnik?
Kdo ve, koliko razlogov najde poteptana trava za svoje nesreče?
Blaten človek ve, zakaj je blaten.
Kletve in pohvale nič ne prinašajo tistemu, ki jih je vreden.
Za kaj bi ti lahko koristilo življenje?
Česa od tega, kar imaš, bi se lahko rešil?
Živeti v puščavi je mogoče samo pri vrelcu, a živeti je mogoče ne samo v puščavi pri vrelcu.
Oči roparja gleda gledajo naprej, oči plenilca – na stran.
Košček tkanine je mogoče zložiti v drugi košček manjših mer.
Pridelek je za sejalca ali sejalec za pridelek?
Kamen, ki pade v potok, se je dotaknil dna na enem mestu, krogi pa gredo drugam.
Če je oblak, za koga on obvezno zakriva sonce.
V bobnu ni zaman narejen prostor za to, kar je zaprto v njem, sicer ne bi zvenel tako.
V steni trdnjave ne more biti okno, so lahko le vrata.
Zemlja prenaša orača.
Sredi mosta ni vredno razmišljati, kam iti naprej.
Trta ne daje plodov zato, da bi jih uporabljali za hrano, vinogradnik ne vzgaja trte zato, da bi dajala seme.
Reka spodjeda svoje bregove; ni videti, da bi ji to škodovalo.
Prah in voda sta vsak za sebe podrejena vetru; blato, ki se napravi iz prahu in vode, mu ni podrejeno.
Gora se ne zdi nedostopna, če jo gledaš z njenega vrha.
Napravil si nekaj. No, in kaj?
Če nekdo hoče vzeti nekaj pri tebi, ne da bi vprašal – pusti mu, naj poskusi vzeti. Če to lahko – pomeni, da je tega vreden.
Kaj lahko napraviš, napravi zdaj; kdo ve, če boš to še lahko napravil pozneje?
V srcu ni kosti.
Če v čoln vprežete konja, bo šel tudi po suhem, a kaj bo z njim na koncu poti?
Čeprav je meč zataknjen v skalo, lahko ubije, preden se dotakne zemlje.
Akrobat, ki pleše na vrvi, ima več svobode v gibanju kot drugi, ki hodi po zemlji.
Kovanec, ki pade na dno reke, se ribam lahko zdi kot dar z neba. Kaj bodo delale s tem darom?
Razume svinja svojo smrt kot kazen?
Toplo podnebje, ki rešuje pred hladom, nikakor ni slabše od toplega doma.
Če vidiš nekaj, na kar je vredno položiti roko, ne ravnaj tako, kakor ti govori razum, ampak kot ti govori razpoloženje.
Na vsaki ladji je sidro, ki mu ne da pluti. Je to kaj hudega?
Nihče ti ne pove, kam gre, ampak samo, kam upa, da bo prišel.
Svet ne deli plodov na užitne in strupene.
Pero, ki služi za polet, ne more letati brez tistega, komur služi.
Tistega, ki išče žorgo v zrnju, je težko prepričati, da je v njem ni.
Oči na temenu ne rešijo pred dežjem.
Ni pomembno, če je kdo šel tod pred tem.
Morda ješ sveži kruh in misliš, da okušaš izbrano hrano?
Morda okušaš izbrano hrano in misliš, da ješ sveži kruh.
Vsakdo lahko udari šibkega, a samo šibek bo udaril šibkega.
Si sam skoval svoj meč?
Nikoli se riba ne pogreje pri kresu.
Če se lobanja smeji – to pomeni, da ima za to razloge.
Vsakdo nosi v črevih svoj ekskrement. Kam?
Slavec se hrani s črvi.