1. januar 2003 – VI. letnik
ni dovolj ostati živ?
tako si mislijo
saj živa sem vedno
toda želela bi si še kaj drugega
če vsa ta zdravila in kontrole
ne nazadnje hospitalizacije
ne dajo drugega učinka
ali so res vredne tega, kar jim pripisujejo
ne, ne in ne!
o nikomer več ne sanjam
vseeno mi je če se sanje uresničijo
sanje, ki sem jih imela prej
srce je utrujeno želi biti samo
sanja o samoti, delu, delu
ker to bo spremenilo kaj na svetu
ne pa sanje o ljubezni
te še niso nikdar prinesle kaj dobrega
16.marec2003
sem bilka na travniku
veter mi mrši lase
korenine segajo globoko
dež me zaliva
pomlad me rodi
sneg me pokrije
30. 4. 2002
biti srečen sanje
skrivnostni pogledi ljudi kažejo
na njihovo srečo ne izdajo je
sama ne poznam formule za to
priznam nisem srečna
kdaj in kako bom!
ne lažite, ne lažite zopet
5.4.2003
sedaj tudi sama potrebujem spomine,
do sedaj je bila dovolj mladost.
vsaka ura, preživeti dan, naj bo spomin!
mogoče vsak ne bo dober za to!
lahko si jih nabiram v tujini,
v domačem kraju, pri dragih ljudeh.
zakaj le bi potrebovala grde spomine?
ali pa bi jih!
spomini, le ostanite pri meni,da mi boste
pestrili življenje, ko ne bo ostalo nič.
1. maj 2003
ste me pustili tam, v tistem starem gradu
brez vsake človeške ljubezni
mislite, da so vaša opravičila dovolj
namreč, ko sem se vrnila!
motite se
kako naj živi človeško bitje
zaprto, brez topline in ljubezni
povem vam, vaša opravičila so za v smeti
10. 5. 2003
