Zdaj iščem svoje sanje
na tistem bregu
kjer smrdi po ribah in odplakah,
čeprav vem, kot
ti lažnivec lepi,
da jih tu ni.
Tako topel si,
da hočem še naprej grešiti.
Ker samo jaz vem
kako je morju,
kadar ljubi.
ZAKAJ POTEM?
Potem:
pobožaj sivega goloba,
zašepetaj božičkovemu jelenu
največjo željo v uho
in mu pihni v nos,
potem:
pozabi, da si sam.
Potem -
ko se ne boš več videl v ogledalu,
nekje,
nekoč.
In - ko spet srečaš strast,
ki ti jo je vzelo to življenje
in dež, dež, dež,
potem potuj tja
kjer ti bo toplo.
Nikar ne vprašaj;
Zakaj potem?
Zakaj ne zdaj?
Saj tudi jaz ne vem.
VONJ PO JASMINU
Vonj po jasminu
oprano perilo
vihra v vetru.
Na mrtvi veji
pomladanske pozebe
zardeva češnja.
Ko z materjo
in dvema mladičema
letam, sem labod
Ko mati uči
vzleteti dva mladiča
sem beli labod.
Letim z materjo
in mladičema.
Sem labod.
Pod steklom slika
slive v divjem mrazu
na steklu kava.
ZARADI TEBE IN ZATE
V nekem trenutku
ko se je skoraj
sesul svet,
je v tvojih modrih okencih duše,
odsevalo sonce.
Kot dvoje gorskih jezerc
samo zame.
SAMO MAJHNA ISKRICA SEM
Če sem ogenj, lahko stopim vanj,
ker sem voda, me odnaša reka v dalj,
da sem zemlja tudi vem,
diham zrak in sem v njem.
Vse vonjave, barve in oblike,
glasovi, ki jih slišim skozi veter,
mehkoba v zraku, vonj po senu,
so tu zaradi mene.
Ta hip,
ko v gozdu kukavica poje,
v roki roža, sitna muha na obrazu,
skoz listje lije zlato sonca
vsa nebesa in pekli
so z mano.
Poljub metulja na nedolžni list,
kamor napišem pesem,
grm češmina,
žarek skozi bukev,
glasba in besede,
vonjave, hrepenenje v duši,
želje v srcu, poželenje.
Vse to ta hip sem jaz.
Le majhna iskrica
v vesolju.
