NEBO JE LEGLO NA GOZD

POMLADNI

* * *

Pomladno sonce
na steni sobe pase
sončne zajčke

* * *

Do neba
že diši po pomladi
vmes jate sinic

* * *

Odsev jutranjih žarkov
v dlaneh nosim zlato zibko
v njej tvoj obraz

* * *

Čakam pomlad
suhi vratovi zelja
med motovilcem

* * *

Pod mojim oknom
pase jutranja megla
kilave žarke sonca

POLETNI

* * *

Dremavo popoldne –
oblak si praska hrbet
ob vrhove smrek

* * *

Skoz strgane hlače
kaže nebo modro rit –
nevihta je mimo

* * *

Naravnost v srce
pest suhega peska.
natančen met.

JESENSKI

* * *

Pusti september –
nebo je leglo na gozd
ves čas dežuje

* * *

Drevo v megli –
sivi akvarel krasi
ošabna šoja

* * *

Oblak iztrese
jato sivih poljskih vran
spet je oktober

* * *

Sonce predrami
roj srečnih komarjev
večer je še daleč

ZIMSKI

* * *

Dimnik nosi
klobuček postrani
spogledljivec

* * *

Sedem pod nulo
na strehi se prestopa
prezebla vrana

* * *

Izza stolpnice
me pričaka klofuta
zimskega sonca

* * *

Zimska odjuga –
na našem vrtu zrase
polomljen dežnik