1. maj 2011, letnik XIV
Lezi z menoj V kaljenje In bodi moj vrtinec Bodi ti kot si Moč in nežnost Bodi Svoja krhkost Svoj ponos Svoja oddaljenost.
Ležim S svojimi sanjami Razprta In boli me Od svoje želje Do dna Do globine Zemlje.
In ti S kapljami na telesu Si živ
In ne vem Ali bolj v faličnem zanosu Ali ponosu Tam
Divji žarek v očeh imaš.
Reci Da so danes oblaki rožnati Da vidiš angele
Reci Da ti je žarek prebil dušo
Reci Da ljubiš Ljubiti se Reci Da čutiš kozmos Za svoj dom Da živiš Da si srečen Vsaj zdaj!
Naslikana svetloba Na obzorju Ob zatonu sonca Se odmika Ko se jaz bližam Ko jo hočem prijeti Pa izginja ...
Samo oči so me Pod dlanmi pa hladen veter Nič svetlega sonca Nobenega žarka več Samo TI.
Žalostne Velike solze Ti drsijo izpod vek
In jezero v meni se širi.
Danes sem razbolela Kot sveže zaorana Bolečine brazda
In nihče Nihče mi ne sme priti blizu.
Šelesteče Si spolzel mimo In morala sem se te dotakniti (vedno bi se te hotela dotikati).
Vznemirjaš me Do konca Peščena nepoznanost.
Ležim Med tabo in listjem Med poganjanjem zase Ležim In nebo je odprto S šelestečim prihajanjem
Tukaj si!
Posrkaj me S svojim kremenastim bitjam Ranjiva Spiralasta Podrast
List in trepet
(I’m not Perfect but I’m Alive)
Ljubim te S soncem Si iskra In življenje Moški in otrok Ti Si moje sanje In cvet v mojem popku- Danes.
Seciraš me Nebo je plavo In spet je o2 v zraku.
Nor si Popolnoma In leteče krožnike imaš v očeh.
Počutim se Kot padli angel- Strmoglavljen Na konice živcev Srca svojega.
