Nekoč je ura bila lepa naprava
v ponos mestu,
ne tako stara, kot se nam para2.
Zaradi tovrstne imenitne naprave
so na svetovnem glasu meščani Padove3.
Oponaša gibanje nebes kot nekakšen astrolab.
Kaže sedem planetov in sedem dni,
toda nenatančen čas.
Danes ura mora biti neizprosno točna,
po možnosti atomska,
iz kakršne koli radioaktivne snovi.
Po točnosti je enačimo s smrtjo,
ki tudi ne zamuja nikoli!
21. december 2010
PROSIMIAN4
Noč je
Deževen
gost
gozd
temen
Prosimian
hrepeni po
savani
samoti
mesečini
27. januar 2011
PROSIMIANOV PRIJATELJ
Tretja ura je
Pesem nastaja iz sebe same
Brez mislih
Kot igra znakov
Zasvojenost z nočjo je na višku
Zasvojenost s seboj na vrsti
V blatu in sencah temnega gozda
življenje vre
Lemur beži
Kam
Ne ve
Zakaj
Ne misli
V strahu ni časa
Tam
v savano
na mesečino
kjer se vidi vse
in si v hipu razkrit
Ve
Ni mu treba misliti
Že zre
Pepelnica, 09. 03. 2011
1 To pošálico sem napisal med kuhanjem bakalarja (slovensko, polenovka, trska, nemško, stockfisch) po šibensko za Dario, ki je ženska mojega poželenja, čeprav sem že star, in za Alojzija, mojega dobrega prijatelja, kar je danes prava redkost.
Bakalar je drugače beseda neznanega porekla.
Čas je curljal, bakalar dišal, jaz pa si popival.
Za kuhanje sta med drugim pomembni točnost in dober tajming. Naposled je tudi smrt stvar tajminga. Smrt je vedno pravočasna in smo za njo zmeraj zadosti stari.
Pesmičenje je kot kuhanje. Če ga zaserješ, se pesmi kot tudi jedi ne da popraviti. Če ga presoliš, ga polomiš! Kot da bi šlo za usodo. Zatorej jedi med pripravo nikoli ne poizkušam!
2 Besedo »paráti« (para) uporabljajo v Dubrovniku na Hrvaškem in pomeni »zdeti se«. Izvira iz istopomenske italijanske besede »parare«.
3 Mesto Padova v Italiji je znano (tudi) po mestni uri iz 14. st., eni izmed prvih na svetu
4 Prosimiani so najbolj primitivni primati z velikimi ušesi, očmi in dolgimi repi. So predniki polopic in opic, vključno s človekom. Zaznamuje jih nočna zasvojenost.
