Od psihoze celine
(ki ne utegne sesti
k skupni mizi
ali na oblazinjen stol)
do klavnice ljudi in idej
je le en korak –
korak nazaj.
II.
»Fašizem se ne zgodi v torek popoldan.«
Potrebih je veliko
domorodnih napačnih odgovorov na stiske,
nebrkatih retoričnih talentov,
potrebna so ukinjanja
in nekaj
debelušnih brezdušnih jurišnih oddelkov
v praproti zgodovinske demence.
Zloščil si si vojaške čevlje….
Quo vadis?
III.
Benitova mati je bila učiteljica.
Benitova žena je bila učiteljica.
Benito je bil pomožni učitelj. Pol leta.
Benitu je v šoli še kar dobro šlo.
Kako pa gre vašemu v šoli?
Še kar.
Sicer vam moram reči,
da ga moti tista učiteljica
in prav jezi ga tista sošolka
in nervira ga hišnik
in res ne vem,
kaj našemu vse to koristi.
On je, veste, nekaj posebnega,
on ima tri imena
in nikljast medaljon.
On je čudovit, ognjevit mlad fant.
Iz prestižnega delavskega miljeja.
On se bo izvil iz družbenega niča.
On bo elita.
Ognjevita elita!
»Eden drugmu ogenj dajmo!«
Dobro nas je izšolal.
IV.
Neme priče smo
prekvašenju ljudi v neljudi.
Ljudi v bogove.
Vsi in vsak
sveto verjame
v svoj prav
(in še v kakšnega malika).
Je to politeizem -
ker je vsak svoj bog
in nas je sedem milijard –
ali monoteizem –
ker je vsak sebi en sam
in edini?
Teo ali anima?
Kako nam gre?
Božansko!
V.
Nečlovek
ekskomuniciran
iz komune,
osvobojen
svobode misli
slepa priča
zlivanja ricinusovega olja
v grla tujerodnim.
Nihče storilec,
nihče sostorilec.
Hrome neduše
krvnega bratstva
na poti v včlanjanje
v eno invalidno ljudstvo.
Fortuna oportuna?
I.
Od psihoze celine
(ki ne utegne sesti
k skupni mizi
ali na oblazinjen stol)
do klavnice ljudi in idej
je le en korak –
korak nazaj.
II.
»Fašizem se ne zgodi v torek popoldan.«
Potrebih je veliko
domorodnih napačnih odgovorov na stiske,
nebrkatih retoričnih talentov,
potrebna so ukinjanja
in nekaj
debelušnih brezdušnih jurišnih oddelkov
v praproti zgodovinske demence.
Zloščil si si vojaške čevlje….
Quo vadis?
III.
Benitova mati je bila učiteljica.
Benitova žena je bila učiteljica.
Benito je bil pomožni učitelj. Pol leta.
Benitu je v šoli še kar dobro šlo.
Kako pa gre vašemu v šoli?
Še kar.
Sicer vam moram reči,
da ga moti tista učiteljica
in prav jezi ga tista sošolka
in nervira ga hišnik
in res ne vem,
kaj našemu vse to koristi.
On je, veste, nekaj posebnega,
on ima tri imena
in nikljast medaljon.
On je čudovit, ognjevit mlad fant.
Iz prestižnega delavskega miljeja.
On se bo izvil iz družbenega niča.
On bo elita.
Ognjevita elita!
»Eden drugmu ogenj dajmo!«
Dobro nas je izšolal.
IV.
Neme priče smo
prekvašenju ljudi v neljudi.
Ljudi v bogove.
Vsi in vsak
sveto verjame
v svoj prav
(in še v kakšnega malika).
Je to politeizem -
ker je vsak svoj bog
in nas je sedem milijard –
ali monoteizem –
ker je vsak sebi en sam
in edini?
Teo ali anima?
Kako nam gre?
Božansko!
V.
Nečlovek
ekskomuniciran
iz komune,
osvobojen
svobode misli
slepa priča
zlivanja ricinusovega olja
v grla tujerodnim.
Nihče storilec,
nihče sostorilec.
Hrome neduše
krvnega bratstva
na poti v včlanjanje
v eno invalidno ljudstvo.
