Mlinar melje zelje.
Z e l j e? Zelje.
Kam to pelje,
če mlinar zelje melje?!
Mlinar ta - je zajček.
Z a j č e k ? Zajček.
Repek mlin pometa,
repek kratkokrajček.
Mlin je - zeljna njiva.
N j i v a ? Njiva.
Njiva zapeljiva,
sočna in vabljiva.
PAŠNJA
Medved rjav se je odločil:
gobček svoj bo v med namočil
in bo pasel.Koga pa? Čebele.
Rečeno - je storjeno.
Ej, kako so priletele
pridne te živalce male!
Ej, kako so vse vesele
ga po nosu ščegetale!
Pa je medo močno kihnil,
sladkosnednice - odpihnil.
Zdaj pa sam ves med poliže,
saj čebelic ni več bliže.
PIŠČANČEK
Uf, kako temnó je
v hiški tej
in kako tesnó je
gibati se v njej!
Pik, pik, pik - in s kljunčkom
luknjo naredim,
vse lupine jajca
v hipu razdrobim.
Tukaj sem, piščanček,
v novo izvaljen.
Glejte, kakšen Čiv sem,
puhast in rumen!
Kje si, mama koklja?
Lačen sem hudo.
Hej, saj nas še več je,
to pa je lepó!
ŠOLARČEK POLŽ
Polžek v šolo se je vpisal.
In namesto torbe same
célo hišo si zabrisal
je pogumno še na rame.
Ej, sošolci se smejijo,
da mu hiša je napoti!
A ko vsi domov hitijo,
že doma je, drugi še na poti.
LASTOVICA
Nad mestom leta lastovica;
zdaj dvigne se visoko v zrak,
zdaj pa, kot bi bila puščica,
spet švigne tik nad cestni tlak.
In kakšen rep ima ta ptica!
Široke ostre škarje so;
naj bo oblak, naj bo meglica,
vse strižejo, vse zrežejo,
da drobna, pridna krojačica
nam lepo vreme ukroji
in sonce vedrega se lica
izza oblakov prismeji.
ZAJČEK PIK
Glejte čudo!Uhlje štiri
tale zajček Pik ima.
Je na svetu še kateri
kdaj imel kaj takega?!
Zdaj korenja več ne hrusta,
zajčka muci zobobol;
ker obvezana so usta,
lačen je vse bolj in bolj.
Pa še pentlja je vrh glave!
Konca gledata navpik
kakor uhlja glave prave;
smešen je ubogi Pik.
Ko bo zobobol minil,
en par uhljev bo zgubil,
zdrav bo Pik in zopet tak,
kakor pač je zajček vsak.
UGANITE!
Tok, tok, tok! Kdo trka,
da odmeva po goščavi?
To je ptič, ves pisan kot so pavi,
rdečo kapico ima na glavi.
Tok, tok, tok! Kaj pa počne?
K deblu stiska se s telesom,
stika s kljunom za mrčesom,
ga pobira vsem drevesom.
Tok, tok, tok! Kdo je ta ptič, ?
Ne povem vam nič.
Uganíte sami!
Vsaka šuma jih je polna.
KOKLJA IN RAČKA
Čez celo dvorišče
ušlo ji je pišče
in koklja ga išče.
Joj, sredi potoka
zagleda otroka,
ga kliče in joka.
A dete je C račka;
ta mala igračka
se gre potapljačka.
Veslo vrti se,
uživa, škropi se,
z glavó potopi se.
A končno iz račke
se dete je v pišče vrnilo,
da mamino krilo
bi ga posušilo...
ZEBRA
V Afriki je zebra mala
izvedela, da tam nekje
v mestih zebre so baje.
Rada bi jih obiskala.
Mamo je moledovala,
da po svetu bi odšla.
Ker ni smela, je ušla.
Najprej tja v akvarij gre,
kjer obišče zebrice.
Ko potléj po cestah hodi,
tam, kjer v mestu so prehodi
in še na križiščih vseh,
zebre vse - leze na tleh.
Kaj se z njimi je zgodilo'?
Joj, jih kaj je povozilo?
Saj je tak promet povsod,
jojme, jojme, brž odtod!
Malo zebro zgrabi strah ,
da po ulicah, cestah
bega in - zbeži domov,
pod svoj varni, ljubi krov.
ZELENI SLON
Da slona ni zelenega
na svetu? Nobenega?
Pa je! Ne verjamete?
Lahko vzamete
zeleno barvo in papir
in če imate mir,
ga naslikate lahko,
še preden kdo
prešteje vam do tri.
Se vam ne zdi?!
PIL - PIL!
Pil-pil, pil-pil
po gozdu odmeva.
Kdo žejna je reva,
ki kliče pil-pil?
Pil-pil, pil-pil,
to ptica je pivka.
In ko tako čivka
svoj pil, pil, pil,
nam dežek prikliče
na travnik, v gozdiče
in zemljo vseh njiv
bo še napojil.
Ko v druge zleti kraje,
spet žejen ptič ta je:
pil-pil oglasi se
in vse ponovi se . . .
KDO PA JE TA BIBICA?
Šviga švaga - sem ter tja
ljubka mala stvarčica.
Potopi se, kvišku šine,
spet odplava in izgine.
Repek naglo se vrti
in velike ima oči
pa plavuti in luskine;
vsa kot sonce se blešči.
Katera je ta bibica?
To je - zlata ribica.
Otroške pesmi
MLINAR
Mlinar melje zelje.
Z e l j e? Zelje.
Kam to pelje,
če mlinar zelje melje?!
Mlinar ta - je zajček.
Z a j č e k ? Zajček.
Repek mlin pometa,
repek kratkokrajček.
Mlin je - zeljna njiva.
N j i v a ? Njiva.
Njiva zapeljiva,
sočna in vabljiva.
PAŠNJA
Medved rjav se je odločil:
gobček svoj bo v med namočil
in bo pasel.Koga pa? Čebele.
Rečeno - je storjeno.
Ej, kako so priletele
pridne te živalce male!
Ej, kako so vse vesele
ga po nosu ščegetale!
Pa je medo močno kihnil,
sladkosnednice - odpihnil.
Zdaj pa sam ves med poliže,
saj čebelic ni več bliže.
PIŠČANČEK
Uf, kako temnó je
v hiški tej
in kako tesnó je
gibati se v njej!
Pik, pik, pik - in s kljunčkom
luknjo naredim,
vse lupine jajca
v hipu razdrobim.
Tukaj sem, piščanček,
v novo izvaljen.
Glejte, kakšen Čiv sem,
puhast in rumen!
Kje si, mama koklja?
Lačen sem hudo.
Hej, saj nas še več je,
to pa je lepó!
ŠOLARČEK POLŽ
Polžek v šolo se je vpisal.
In namesto torbe same
célo hišo si zabrisal
je pogumno še na rame.
Ej, sošolci se smejijo,
da mu hiša je napoti!
A ko vsi domov hitijo,
že doma je, drugi še na poti.
LASTOVICA
Nad mestom leta lastovica;
zdaj dvigne se visoko v zrak,
zdaj pa, kot bi bila puščica,
spet švigne tik nad cestni tlak.
In kakšen rep ima ta ptica!
Široke ostre škarje so;
naj bo oblak, naj bo meglica,
vse strižejo, vse zrežejo,
da drobna, pridna krojačica
nam lepo vreme ukroji
in sonce vedrega se lica
izza oblakov prismeji.
ZAJČEK PIK
Glejte čudo!Uhlje štiri
tale zajček Pik ima.
Je na svetu še kateri
kdaj imel kaj takega?!
Zdaj korenja več ne hrusta,
zajčka muci zobobol;
ker obvezana so usta,
lačen je vse bolj in bolj.
Pa še pentlja je vrh glave!
Konca gledata navpik
kakor uhlja glave prave;
smešen je ubogi Pik.
Ko bo zobobol minil,
en par uhljev bo zgubil,
zdrav bo Pik in zopet tak,
kakor pač je zajček vsak.
UGANITE!
Tok, tok, tok! Kdo trka,
da odmeva po goščavi?
To je ptič, ves pisan kot so pavi,
rdečo kapico ima na glavi.
Tok, tok, tok! Kaj pa počne?
K deblu stiska se s telesom,
stika s kljunom za mrčesom,
ga pobira vsem drevesom.
Tok, tok, tok! Kdo je ta ptič, ?
Ne povem vam nič.
Uganíte sami!
Vsaka šuma jih je polna.
KOKLJA IN RAČKA
Čez celo dvorišče
ušlo ji je pišče
in koklja ga išče.
Joj, sredi potoka
zagleda otroka,
ga kliče in joka.
A dete je C račka;
ta mala igračka
se gre potapljačka.
Veslo vrti se,
uživa, škropi se,
z glavó potopi se.
A končno iz račke
se dete je v pišče vrnilo,
da mamino krilo
bi ga posušilo...
ZEBRA
V Afriki je zebra mala
izvedela, da tam nekje
v mestih zebre so baje.
Rada bi jih obiskala.
Mamo je moledovala,
da po svetu bi odšla.
Ker ni smela, je ušla.
Najprej tja v akvarij gre,
kjer obišče zebrice.
Ko potléj po cestah hodi,
tam, kjer v mestu so prehodi
in še na križiščih vseh,
zebre vse - leze na tleh.
Kaj se z njimi je zgodilo'?
Joj, jih kaj je povozilo?
Saj je tak promet povsod,
jojme, jojme, brž odtod!
Malo zebro zgrabi strah ,
da po ulicah, cestah
bega in - zbeži domov,
pod svoj varni, ljubi krov.
ZELENI SLON
Da slona ni zelenega
na svetu? Nobenega?
Pa je! Ne verjamete?
Lahko vzamete
zeleno barvo in papir
in če imate mir,
ga naslikate lahko,
še preden kdo
prešteje vam do tri.
Se vam ne zdi?!
PIL - PIL!
Pil-pil, pil-pil
po gozdu odmeva.
Kdo žejna je reva,
ki kliče pil-pil?
Pil-pil, pil-pil,
to ptica je pivka.
In ko tako čivka
svoj pil, pil, pil,
nam dežek prikliče
na travnik, v gozdiče
in zemljo vseh njiv
bo še napojil.
Ko v druge zleti kraje,
spet žejen ptič ta je:
pil-pil oglasi se
in vse ponovi se . . .
KDO PA JE TA BIBICA?
Šviga švaga - sem ter tja
ljubka mala stvarčica.
Potopi se, kvišku šine,
spet odplava in izgine.
Repek naglo se vrti
in velike ima oči
pa plavuti in luskine;
vsa kot sonce se blešči.
