Ker da je tečna. Tako pač meni. Ker da drži čobo. In nevihtno gleda. Ker so bliski iz oči. In ker odganja njegove roke. In ker odklanja dotike.
Pa mu je en klinc jasno. En klinc se spozna na žensko psiho. Na ženska čustva. Nanjo. Ne prepozna njenih odtenkov. Na koži. V očeh. V glasu (in to mu najbolj zameri).
Bolj kot vsiljive prste, bolj kot tečne poljube, bolj kot riniti glavo v njeno zavračajoče naročje.
Ne odbije ga od njene tetivsko napete kože na licu. Trepetajočih njenih najdrobnejših membranic. Ne odbije ga od stisnjenih kolen. Ki so kot da so zlepljena. Z najmočnejšim lepilom. Da ni niti za snop svetlobe prostora med njimi. Da so bedra zlikana v eno. Zaščito z neeee-ji. Zaščita z odporom.
In je leva roka ovita čez desni bok. Desna roka čez levi bok. In da se je torej zajezila z rokama na hrbtu.
On pa misli, da ima nove finte. Da so le spet neke nove finte. Nameni se preko ročne ograje. Se jo nameni razdreti. Pa ni hec. Planke ne padejo kar tako by the way.
Mu je hecno. Proba ujeti njeno glavo. Majhno čopko, je rekel, si bom dal na prsi. In se njena čopka ne skloni. Se na vratu ne upogne. Je navzgor usločila obrvi. Da so se dlačice razjezile. Da se je eno oko zoblačilo. Ta signal, pravijo, opazi vsakdo. On pa misli, da je izvlekla še eno novo finto. Sploh nima pojma o prevodih vseh njenih nebesednih povedi.
Sopari ji iz por. Spoti jo zadržanje. Zadržuje bevsk. Požira vretje. Spregleda njegovo blaženo neumje. Samovšečno samoposebiumevnost. Pričakovanje njenega padca. Kapitulacijo.
Postaja mu žebljasta rjuha. Pika. Mu v mozeg ne kapne niti za hip, da je pikan. Jasen dan pred njim. Saj je jasno očitno pred njim s kremplji. Nikamor ne izgine. Ker preizkuša njegovo sposobnost. Ki je pač ni. Vidi, da je ni videti. Ko je ni zanj. Čeprav je sploh ni zanj. Ko se ji ni. Ko se ji ni zanj. Ko ji ni do igric. Ko ni punčka z gumbi. Na gumb. Več ne. Ker ne bi več rada bila. A še vedno ne reče. Ker verjame, vendarle še, v um njegove inteligence prepoznavanja ženskega občutenja. Saj je že tolikokrat bil njeno občutenje, bila njegovo občutenje. Ali pač zgolj vsrkavanje. Brez občutenj. Najbrž. Ne?
Butasto. Ukvarjati se z njim. Tako. Da so zlepljena bedra. Zabetonirana kolena. Tetivski obraz. Obročnate roke. Sploh razlaga, zakaj vse to. Če cepec ne skapira.
Preprosto zatuli: Odjebi.
Z levje razprtimi usti zgroženo odide.
Verjame, ona, da forever.
Takšna občutenja pa torej moški pri ženski le dojame!?
