Jate ptic na nebu,
cvetoč regrat
in široko odprto okno.
Vabi vonj pomladi
in daljne spomine na dneve,
ki so dišali po tvojih poljubih,
na obalo, kjer sva nekoč sedela
in tiho zbirala školje.
VEČERNA
Pesmi burnic in galebov
izginjajo.
morje rdečih valov
postaja vse tišje,
ti objemaš obzorje
in odhajaš.
Večer je,
čriček vabi noč
in grenka rosa je prekrila
črne veje moje samote.
NOVEMBER
November je dolg brez tebe,
bodeče nebo
in prva slana na mojih očeh
Noč s kopji demonov
se spušča vame in
podoba tebe je postala biri.
Kako dolg je dan,
v tej sivini dneva brez dneva,
s kopji slane v mojih očeh.
VISOKE BELE GORE
Visoke bele gore
se dvigajo
tam daleč za okni mojih solz.
Morda so prav sedaj
obsijane s soncem,
dvignjene v tišino neba
s poljubi za nekoga drugeg.
Visoke bele gore
se dvigajo
nekje daleč za
okni mojih dni,
tam me čakajo
že dolgo
predolgo…
ZIMSKA NOČ POD ŠPIKOVO SKUPINO
Bila sva sama
brez besed,
vprašanj
in brez odgovorov.
Žar tvojega telesa
je nežno kot prvi sneg
na poljih okoli Martuljka
prekril še zadnja vlakna moje samote.
V tej noči sva, kot visoka gora
stala pred kazalci časa,
ko so njih meči bojevali boj proti nama.
Položila si glavo na moja prsa
in zmagala sva.
Vsa tiha in popolna
sva zaspala
v tisto zimsko noč
pod jato Špikovih gora.
A…
A kdo sem in
kaj sem?
November me objema
s slano in pogledi biriča,
sonce spreminja svoje barve
in se obrača stran,
nekam stran
od mojih cest…
Prihaja noč,
tatica obrazov,
zavetje črnih
krošenj
skriva lepljivo samoto
in grenko tišino…
A kdo sem
in kaj sem?
Objemajo me sanje, omama spominov,
pot izginja v megli…
Stopam naprej
v neznano,
sanjač,
sanjač…
OBJEMI SANJE
Objemi sanje
globoko v koreninah
pristana svoje duše,
zajahaj temnega konja
in pojdi…
POZNAM SONCE
Poznam te,
sonce,
tolikokrat sem stal,
na vrhu belih gora,
ves obsijan
in ti ponujal sebe,
daj mi nekaj
kapljic luči,
da bom zvezda,
ko se vrnem med ljudi...
ZAPUŠČENA JABLANA
Zapuščena jablana
zarezuje svoje gole veje
v samoto vsemira,
v strašljivo podobo časa,
ki se ovija
okoli nje
vse tesneje…
Noč zajeda svoja
ledena kopja,
sonce razjeda,
tvoja senca...
ti ostajaš sama,
le lepljiva tišina
in čas,
ki ovija svojo zanko
vse tesneje…
PRIDI, PRIJATELJ...
Pridi, prijatelj,
greva do morja,
ki pozna najino samoto
in gozdov,
ki poznajo smrt,
položi glavo
in prisluhni pesmi,
tišini nebesnega svoda.
Ne boj se,
kajti morje
pozna samoto,
gozdovi smrt
in nebo nad teboj
pozna velike ledene sveče
tvojega srca…
položi glavo na moja nedra
in prisluhniva tihi pesmi
nedolžnemu utripu
življenja…
POMLADNA BOLEČINA
Iskal sem tvoje oči
to jutro, a so bile daleč,
nekje na drugih, tujih cestah,
nepoznanih in strašljivih, tako daleč…
Zelene trate, pesmi ptic,
odprta okna in sobe so brez tvojih oči.
In tako prihaja nov dan,
kot prihajajo dnevi vsako pomlad,
polja spominov in veter pozabe,
nov dež, novo sonce, vonji, pogledi, barve,
sanje, dotiki,
nov nebesni svod v noči,
in med zvezdami,
daleč,
daleč,
tvoje oči…
PRIDI
Pridi…
Napolni svoje dlani s sanjami
in pusti noč za seboj,
naj nihče ne ve, kje si
in kam greš!
Pridi,
ki poznaš
poti dobrih vil.
gozdovi so jim razkrili
pesmi sanj tisoče duš.
Pridi,
ki si morje,
tvoja koža valovi
kamor izginjam
na krilih lahkih ptic
ki so zapustile deželo samote…
PRIŠLA SI
Prišla si blizu, čisto blizu,
bila si jutro,
ostala si
in privabila ptice v dan,
odšla si
in pustila noč za seboj…
JATE PTIC
Jate ptic na nebu,
cvetoč regrat
in široko odprto okno.
Vabi vonj pomladi
in daljne spomine na dneve,
ki so dišali po tvojih poljubih,
na obalo, kjer sva nekoč sedela
in tiho zbirala školje.
VEČERNA
Pesmi burnic in galebov
izginjajo.
morje rdečih valov
postaja vse tišje,
ti objemaš obzorje
in odhajaš.
Večer je,
čriček vabi noč
in grenka rosa je prekrila
črne veje moje samote.
NOVEMBER
November je dolg brez tebe,
bodeče nebo
in prva slana na mojih očeh
Noč s kopji demonov
se spušča vame in
podoba tebe je postala biri.
Kako dolg je dan,
v tej sivini dneva brez dneva,
s kopji slane v mojih očeh.
VISOKE BELE GORE
Visoke bele gore
se dvigajo
tam daleč za okni mojih solz.
Morda so prav sedaj
obsijane s soncem,
dvignjene v tišino neba
s poljubi za nekoga drugeg.
Visoke bele gore
se dvigajo
nekje daleč za
okni mojih dni,
tam me čakajo
že dolgo
predolgo…
ZIMSKA NOČ POD ŠPIKOVO SKUPINO
Bila sva sama
brez besed,
vprašanj
in brez odgovorov.
Žar tvojega telesa
je nežno kot prvi sneg
na poljih okoli Martuljka
prekril še zadnja vlakna moje samote.
V tej noči sva, kot visoka gora
stala pred kazalci časa,
ko so njih meči bojevali boj proti nama.
Položila si glavo na moja prsa
in zmagala sva.
Vsa tiha in popolna
sva zaspala
v tisto zimsko noč
pod jato Špikovih gora.
A…
A kdo sem in
kaj sem?
November me objema
s slano in pogledi biriča,
sonce spreminja svoje barve
in se obrača stran,
nekam stran
od mojih cest…
Prihaja noč,
tatica obrazov,
zavetje črnih
krošenj
skriva lepljivo samoto
in grenko tišino…
A kdo sem
in kaj sem?
Objemajo me sanje, omama spominov,
pot izginja v megli…
Stopam naprej
v neznano,
sanjač,
sanjač…
OBJEMI SANJE
Objemi sanje
globoko v koreninah
pristana svoje duše,
zajahaj temnega konja
in pojdi…
POZNAM SONCE
Poznam te,
sonce,
tolikokrat sem stal,
na vrhu belih gora,
ves obsijan
in ti ponujal sebe,
daj mi nekaj
kapljic luči,
da bom zvezda,
ko se vrnem med ljudi...
ZAPUŠČENA JABLANA
Zapuščena jablana
zarezuje svoje gole veje
v samoto vsemira,
v strašljivo podobo časa,
ki se ovija
okoli nje
vse tesneje…
Noč zajeda svoja
ledena kopja,
sonce razjeda,
tvoja senca...
ti ostajaš sama,
le lepljiva tišina
in čas,
ki ovija svojo zanko
vse tesneje…
PRIDI, PRIJATELJ...
Pridi, prijatelj,
greva do morja,
ki pozna najino samoto
in gozdov,
ki poznajo smrt,
položi glavo
in prisluhni pesmi,
tišini nebesnega svoda.
Ne boj se,
kajti morje
pozna samoto,
gozdovi smrt
in nebo nad teboj
pozna velike ledene sveče
tvojega srca…
položi glavo na moja nedra
in prisluhniva tihi pesmi
nedolžnemu utripu
življenja…
POMLADNA BOLEČINA
Iskal sem tvoje oči
to jutro, a so bile daleč,
nekje na drugih, tujih cestah,
nepoznanih in strašljivih, tako daleč…
Zelene trate, pesmi ptic,
odprta okna in sobe so brez tvojih oči.
In tako prihaja nov dan,
kot prihajajo dnevi vsako pomlad,
polja spominov in veter pozabe,
nov dež, novo sonce, vonji, pogledi, barve,
sanje, dotiki,
nov nebesni svod v noči,
in med zvezdami,
daleč,
daleč,
tvoje oči…
PRIDI
Pridi…
Napolni svoje dlani s sanjami
in pusti noč za seboj,
naj nihče ne ve, kje si
in kam greš!
Pridi,
ki poznaš
poti dobrih vil.
gozdovi so jim razkrili
pesmi sanj tisoče duš.
Pridi,
ki si morje,
tvoja koža valovi
kamor izginjam
na krilih lahkih ptic
ki so zapustile deželo samote…
