prišel je tisti ki pozna mrtve
nič ni govoril
molče je v prazno knjigo
pisal besede
prišel je tisti ki pozna žive
nič ni govoril
molče je v prazno knjigo
pisal besede
prišel je tisti ki pozna strah
nič ni govoril
molče je v prazno knjigo
pisal besede
prišel je tisti ki pozna pogum
nič ni govoril
molče je v prazno knjigo
pisal besede
prišel je tisti ki pozna nevedne
nič ni govoril
molče je v prazno knjigo
pisal besede
prišel je tisti ki pozna modre
nič ni govoril
molče je v prazno knjigo
pisal besede
prišel je tisti ki pozna laž
nič ni govoril
molče je v prazno knjigo
pisal besede
prišel je tisti ki pozna resnico
nič ni govoril
molče je v prazno knjigo
pisal besede
prišel je tisti ki pozna še nerojene
nič ni govoril
molče je v prazno knjigo
pisal besede
prišel je tisti ki pozna smrt
nič ni govoril
molče je v prazno knjigo
pisal besede
prišel je tisti ki pozna življenje
nič ni govoril
molče je v prazno knjigo
pisal besede
in prišel je tisti ki je knjigo bral
spoznal je
da knjiga nima konca
ponavljal je njene besede
in drugi so mu sledili
in besede so rodile novo knjigo
dokler misel ni vstopila v pradušo
ki piše žive besede
in takrat bo prišel tisti ki bo govoril
in slišali ga bodo tisti ki nimajo ušes
in slepi bodo spregledali
in nemi bodo spregovorili
in človek bo vstopil v poljub
in poljub bo poljubljal dušo sveta
in duša sveta bo sprejela človeka
ki se je vrnil v pramisel ki je rodila prabesedo
in prabeseda bo človeku zapela
pesem vsemirja
in vse mir je ga bo objelo
s svojo neskončno knjigo
in prijatelj z neskončnim imenom
ga bo objel kot rojenica objame otroka
da v srcu začuti nedoumljivo svetlobo knjige
ki večno odpira Izvor izvira
ko bi lahko ustekleničil hrepenenje
ko bi lahko ustekleničil hrepenenje
bi ga pil samo ko bi izgubil upanje
v bodočnost
ta priteka v sedanjost
kajti sedanjost
že naslednji trenutek
izgine v preteklost
in preteklost
se nikoli ne more vrniti
kajti vedno si v sedanjosti ki je vedno drugačna
sedanjost ali sedanji trenutek
je vedno drugačen od prejšnjega
in sedanjost bo bodoči trenutek
in vedno je v tebi
in vedno je povsod
čeprav
hrepenim
po bodočnosti
ki pride
sem vedno v sedanjosti
ki je nedoumljivo večna
življenje je zgodba
brez začetka in konca
črna in bela in pisana
temna in svetla in meglena
in ko okusim njen okus
začutim kako teče po grlu
skozi telo ki se pogovarja s srcem
in z dušo
in z glavo in z mislimi in z besedami
kot stisnjeno grozdje joče
najprej v soku ki zori
da postane božje vino
da bi lahko ustekleničil hrepenenje
in ga pil
vse dokler se ne odžejam
od mamila tega sveta
kjer živim v trenutku
ki postaja preteklost
da lahko doživim bodočnost
ko teče v sedanjost ki je hkrati večnost
ustekleničil bi ga v hrepenenje
da bi lahko pil božje vino
s svetlobo različnih odtenkov
neskončne slike Slikarja in Vinogradnika
vesoljnih poti in trt
ki vodijo k različnim okusom božanske pijače
neustekleničene Skrivnosti Življenja …
prijatelj moj z neskončnim imenom
povej mi
se lahko streznim
ali ostanem pijan
od Ljubezni
ki je kot sedanjost
večna
čeprav je skrita
in je včasih ne zaznavam
je tukaj
je povsod
je v meni
da bi lažje ustekleničil hrepenenje
da mi v večnem poljubu
ko bom večno poljubljal poljub
in bo poljub večno poljubljal mene
ne bo več potrebno hrepeneti
prijatelj moj z neskončnim imenom
saj veš
ko bi sedaj lahko ustekleničil hrepenenje
bi ga pil samo takrat
ko bi izgubil upanje v bodočnost
in prijatelj z neskončnim imenom
me je pogledal
in videl sem njegovo živo solzo
ni jokala
kot živo vino je tekla
po mojem grlu
v moje srce …
v mislih metulja
mogoče sem le v mislih metulja
ki se je tisti dan
za trenutek
spustil na mojo dlan
me zrl v oči
in odletel po svoji kratki poti
v večnost …
