Čas
ni rabelj.
Čas je samo
beg prostora
v vse smeri.
Ker Čas,
nikogar ne preganja,
ampak ga
lovimo mi.
A če bi
za hip obstali,
se umirili,
bi nas Čas
počakal sam:
kot neznatno
spreminjajoč se
prostor –
nič več,
nič manj.
Januar, 2006
SVIT
Sipka se v razpoke med dlanmi
pretaka teža suhih las;
v ležajih, kakor kotaleč spomin:
neodpisan čas.
Njegova senčna žila še naprej utripa
v jutranjem brezsnu:
kot sedemprstno topotanje
po duševnem dnu.
In za zaveso mraka – rdeča silhueta svita
plava po očesu kot lokvánj
in Feniks vstaja iz pepela
nemogočih sanj.
Marec, 2006
TVOJ OBJEM, TVOJ POLJUB...
Tvoj objem
iz cvetnega prahu!
iz zlatih vej!
in krošenj!
