Kingsgate
Vroč asfalt se topi
kot pesek
pod tvojimi nogami
troblja osuplo strmi
najprej ni nobenega glasu
samo negotovo zavedanje
neko oddaljeno pljuskanje, potem
kakor hitro misliš na to
človeški obrazi so v bronu
njihova usta, njihovi pogledi
Tu marmor diha
in bron sporoča!
KO BOM ZA VEDNO ODŠEL
Ko bom za vedno odšel,
si želim da bi bilo to ponoči
ko bodo črički prepevali v žitu
in ko vzšla polna bo luna nad vejami
evkalipta!
potem si želim, da nekdo odpre ono na stežaj
da bom utrgal rožo dišečo
in zvezdo veliko.
Ti, Teresa,
ko veter bo šepetal pod tvojim oknom
in obkrožil ciprese kot naveličano dušo,
stopi k oknu in odgrni zavese!
