Bajesloven je somrak na skalah Dingli,
oropan je trušča in iluzije dneva,
spominja me na tisoč in eno noč
luna je kot sijoči handžar
zvonik pa čepi na hribu
njegovo zvonjenje zaspano draži ta pravljični kraj
tam prek mračnega gorskega grebena
mlin na veter klopota
daleč proč,
vzdolž vetrovne poti pod kamnito steno
pa kmet in vprežena mula vozita
ostanki stare Malte so to:
»industrijski zastoj se nadaljuje danes«
potem ugasnem svoj radio, glasovi prenehajo,
vračam se k svojim podeželskim prednikom,
tukaj najdem mir – svoj.
SPOROČILO
Prijatelj, ko bova imela čas
se bova skušala spoznati
to leto?
prihodnje leto?
nekoč?
nikoli?
Toda ko bova imela čas
se bova poskušala spoznati!
