Ob Zborniku o Skupnosti študentov 1968-1974 smo zaobšli Študentske pomladi Iztoka Ilicha in njegovega imena niti ni v indeksu. Šele ko smo se naknadno v uredniški skupini spraševali, do koga naj bi še prišla knjiga, je padlo njegovo ime. Izšla je pri Partizanski knjigi leta 1985 v zbirki Pričevanja in iskanje založnika zanjo je sklenil Franček Bohanec, ki je prispeval tudi uvodno besedo. Knjiga je bila glede obravnavanja dogodkov iz let 1968-1972 prodor iz študentskih medijev (Tribuna, Problemi, KRT), kjer je izšlo nekaj pregledov dogajanja v letih 1970-1972.
Zagotovo ima v zborniku velik pomen in dokumentarno vrednost prispevek Jaša L. Zlobca O časih, ko so bili še oblaki rdeči. V članku je postavil študentsko gibanje pred organizacijo in pred interese celotne populacije. »Ves čas smo bili prisiljeni te medsebojne razlike premoščati ali vsaj tolerirati.« Zagovarja tezo, da je bila osnovna točka študentskega gibanja etično utemeljena. Našteva gospodarsko krizo, gastarbajterstvo, bogatenje političnih slojev, tehnokratov, menedžerjev in občinskih »vrhušk«. »Del moje generacije pa je razganjalo od želje po boju in obenem smo bili polni vere, da je ta svet resnično mogoče v temeljih spremeniti.« »Naš Vietnam je tu.« Partija je bila »sama po sebi nenehen izziv, neuresničena vizija, nekaj, kar naj bi bilo, pa ni«. Nekateri so si »na račun gibanja ustvarili prijetno in udobno eksistenco in položaj.« »Evforija blaginje je bila kaj pičel nadomestek za človeško potrebo po polnem, dostojanstvenem in obenem emancipiranem življenju.« »Mladi človek bi se raje spajdašil s samim hudičem, kot da bi pristal na sprijaznjenost vseenost in apatičnost srednje generacije.« »… Bili smo prepričani: naša dolžnost je, da ga uravnamo … z osebnim angažmajem na vseh ravneh«. »živi in pusti živeti« »Zaporedne prepovedi študentske Tribune …. so zlomile časopis kot glasilo gibanja.« »Čas študentskega gibanja je bilo zadnje obdobje takšne (jugoslovanske, op. MP) solidarnosti. »Določeni segmenti v ZSMS – od njenega glasila Mladine naprej – po notranji logiki nadaljevali tam, kjer je bilo študentsko gibanje zablokirano?«
Uvodno besedilo Jaše M. Zlobca je dalo ton knjigi, ki jo je Iztok Ilich poskušal objaviti pri drugih založnikih, a je na koncu izšla pri Partizanski knjigi. V svojem uvodu Ilich ugotavlja neodzivnost medijev na zasedbo filozofske fakultete. Navaja stališče novinarja Dela S.F. (najbrž Slavko Fras), kjer da poseben poudarek razpravi v skupščini dr. Rudolfu Obračunču (pomenljiv priimek!), ki je obsodil »študentsko gibanje«. Predstavlja študentsko gibanje po svetu in pri nas in navaja predvsem beograjsko dogajanje, v Ljubljanskem pa je izpostavil Literarni maraton, ki se je zavzel tudi za izpustitev Vlada Mijanovića, žrtev političnega pritiska na beograjsko študentsko gibanje. Navaja tudi »Teze za študentsko gibanje«. Poudarja predvsem podporo zamejskim Slovencem, demonstracije ob Aškerčevi, to dogajanje pa posebej natančno razčlenjuje. Prav tako razčlenjuje »primer Chaban-Delmas« in nadaljnji zaplet v zvezi s tridesetletnico OF s prepovedjo letaka, ki so ga študentje delili udeležencem osrednje proslave v hali Tivoli. Opisuje tudi zaplete zaradi policijskega vdora na Filozofsko fakulteto, zaplembo letaka Tehnika za človeka ali proti človeku, okrog akcijskega odbora, ki je začel delovati mimo Izvršnega odbora Skupnosti študentov, in o pritožbah proti odločitvam o prepovedi letaka. Sledi poglavje o reformi univerze in študija, v katerem je nakazal tudi razlike in nasprotovanja med predstavo o reformi univerze pri študentih v Ljubljani in predstavo univerz samih o tem. V poglavju o zasedbi Filozofske fakultete predstavi organizacijo z obsežnejšimi navedbami iz sporočila okrožnega javnega tožilca o kazenskih postopkih zoper Marjana Lisjaka in Franeta Adama, o glasilu zasedbe SP, poroča o sklepih s pedagoško znanstvenega sveta UL in IO SŠ UL, posebno poglavje pa posveča delu na zasedeni fakulteti. Sledi poglavje o koncu zasedbe z zahtevami študentov. Takrat se je kolega Vuk odločil za gladovno stavko, ki jo je peti dan prekinil, zasedbeni odbor pa je deloval še naprej. Teoretska skupin pri Akcijskem odboru SŠ LVZ je v času zasedbe pripravila Manifest ljubljanskih študentov, ki ga Ilich objavlja, prav tako pa tudi nekaj odlomkov iz članka Univerza v naši družbi, ki je izšel v Naših razgledih. V četrtek, 3. junija 1971 je bil pogovor z dr. Ernestom Petričem, na katerem je nastopil tudi Tone Remc. Objavlja tudi nekaj besedil - komentarjev protagonistov zasedbe. Ob koncu, pred izborom fotografij Toneta Stojka, je objavljen članek Darka Štrajna Nekoč je bilo študentsko gibanje?
Knjiga je pomemben uvid v potek dogodkov v tem času predvsem z vidika protagonistov študentskega gibanja, organizacija, ki pa je veliko prispevala k legitimnosti delovanja akcijskih odborov, je seveda ostala v ozadju.
