Končno umetnost redkih podob:
tihe, pragloboke meditacije o nas samih,
svet v nas okrog nas,
ogledalo miselnega vrta, njive ali lehe,
ugašajoči kajfež za nepotrpežljive,
mladost kot minulost izkušenj,
suho cvetje genialnosti,
vnetje miru in ljubezni,
preteklost, izbrana na novo,
razkošnosveže in počasne slike travnih bilk, sinhronosti vetra,
življenje na prostem v veselju,
odsev raznobarvja,
odsotnost zvokov, prisotnost tišine,
red, ki odsotnost je hrupa,
vezenina lepote,
rajske podobe Zemlje,
malo v velikem,
skrito v odkritem,
preprosto v popolnem, popolno v genialnem,
sanje tega kontinenta kot čuječen, resničen odraz,
svoboda plemenitih instinktov,
razum v toplem kolektivu emocij,
strah, ki spet vero rodi,
poti v Znano - z neznanci (tudi za neznance),
razkritje umetnosti: poezija brez vere, znanosti: potrošno veselje,
nostalgičen dih za nerazumne,
naglas, ki ga nosi globina na nas, okolje zgolj atmosfera,
govor, ki ščiti besede,
beseda, ki daje pomen,
pomen, ki razkriva Realnost,
žrtvovanje idej za Idejo,
žrtvovanje besed za Besedo.
BALADA O COVID-19
Se res dogaja: môra, distopija?,
je to res dialektika v zastoju,
le subjektivna pavza v večnem boju,
da si nabere novih sil morija?
Prekretnica, da gremo v novo smer?
Bo solidarnost zmagala nad strahom?
Oddih, ki v teku bo s finančnim krahom
spet zmagovalec, zdaj in venomer?
Ker smrt ni od včeraj, je ples do nebes,
za vse enak je virus, smo na isti ladji,
razslojenost je trepet in interès,
da bomo preživeli, s hrano ali brez,
čimbolj udobno. Tukaj so razlike.
A komu lažje je umreti? Tri pike …
* * *
bel papir pred mano
kdo bo zmagal
kdo bo zapolnil praznino
drugega
PRELESTNA JE POT PO TVOJEM TELESU
Prelestna je pot po tvojem telesu,
kakorkoli že potujem,
z rokami ali usti,
in ko se pridružiš tudi ti,
spet kakorkoli,
se najina pot
v ritmu dveh src
prevesi v noč, polno luči.
Vzameva si čas,
stopava peš,
s celotno dlanjo,
da občutiva tla pod rokámi.
