Locutio

2022-2018

2017-2013

2012-2008

2007-1998

Kronika

Avtorji

Uredništvo

Kontakt

Martina
Potisk

1. april 2021
Letnik XXV

Miroslav Slana - Miros

Isaac D’Israeli

Gema Hafner

Tvrtko-Matija Šercar

Irena Stefanie Knehtl

Marica Škorjanec Kosterca

Marjan Pungartnik

Razpisi -


	ALO, GOSPOD
	* * * ALO GOSPOD vi z vodno trajno ja prijazno prosim a sem prav prišla a ne stanuje pri vas že od decembra lani taka sivkasta ko svet mivkasta matrona kaj pravite kako ne veste kako a ne bi radi videli kdo vse se skriva v onihle sedmih sosedovih kaki kantah hehe potem pa prosim pejte tja kar zdaj potavhat pa vso srečo no no rileks rabatno rebro stavim da dobri boste tudi brez kolonjske tekvandoja trikoja a da naj takoj odjebem pah mater ste sitni se res niste v mali šoli učili da onale monstruozna madam cele dneve tedne vikende densa ob obkoljenih paprikaših krompirjih lubadarjih in pravkar kompostiranih marjeticah mojstrsko jih pestuje jim s svojimi poroznimi prsti piska pogrebne kancone se zraven igra monopoli poker gnilo jajce pare petre pane in ostale abrakadabrce artistično lično hočem reči resnično kdo bi jo sploh prenašal v lastni ali sosednji bajti ah seveda ni riba raca itak tudi ne * * * ja ja saj pravijo da k dvema dosanjanima decijema drtidensing ironije pa ja ne znam zares zeh ah kot da nisem enih salamensko satenastih 333-krat kokodaknila kam naj naganjajo penaste prikazni ki me imajo pripopano na nemih očeh od koder lahko lokam le klavrno namočene mačice in namrščeni nič hk hk * * * aj pa sem vas no no kaj zdaj jamrate saj pravite da radi bi vedeli kako onale misteriozna madam se nosi a ne a niste lani brali v rdečih novicah da baje je prima pjevačica pijanka pretepačica pač prava možača ampak po pravici povedano ne vem nisva se še srečali iz oči v oči sicer pa ne vem ali bi jo sploh prepoznala veste zaradi vdora vode strahu stenic so se mi sinoči snela zrkla zakotalkala so se daleč daleč stran med kremenaste kalanke korodirane menda na moratorijih tega mojega mnogo mnogo preveč prepadnega palatuma molle * * * aa ne ene mrvice ne ene nemarne ranice ne ne nočem mencati kantabile torej naj do konca kandelabra listam le madridsko modri dim in razna razrahljana polkna pha zakaj sploh ste sedemkrat rekli da me motri obraz prostran kot strelna stena ste smodnikasto rekli naj ga prec popraskam aha kar tako za zraven za medeni dan za roza menico no kar mimo mozolja pepelkica prejokcana ohja saj oprezno mozgam ninenaj zmajmataj ampak a res ne veste zakaj zataknjenim perjanicam ni mar za sumoseanse z resnico * * * morda bi zimzelenega zajca pepitasto polenovko streho starodavne barke z marmeladnim bazenom XXL limonado lakubanjara plus lento kraljica kameljega kelnarjenja po svoje pa pet pred dvanajsto postane normalno da te je pje pravkar knokavtirala protokolarna palmohidroza hja zdaj grickam golobje jekce pekce da prec pomaga pravijo * * * po par reprizah in osmih meandrih limanja na narasle marmelade mlade mandragorine pomade organske posode pralne sode manganske gele gasoline trojne aspirine oo-ooopa spet potonem ker a vam manjka kaj kolegica draga dajte dajte drmajte igrajte slepe piraje raje z mesnatimi kamilcami mhm markiranje baje izjemno pomirja pravijo oja ja pa ja ajd v pitalnik pipika * * * mar marsejski kostanj in cigara ne pisneta pretentata planeta ko me mika da bi se sesedla in snedla strda do daske * * * psst s poetične perspektive so sanje zmeraj zanesljivo zastonj s patetične perspektive pa gre predhodno posedovati prekaljene goreteks glušnike * * * se mi ne sanja do kam naj igram reverdyjevega kanibalskega baskervilca a na samo srečo lahko kolebam med kventiaksom in standardnim ad hoc ovratnikom s cmokajočimi gumbi a la lagerfeld le da bi bilo bolje premolkniti zaradi kroničnega kolcanja sanj kajne * * * da bi brez bremen sesekljala sanjsko knjigo sem si nemudoma odplaknila korenine in odpihnila jezik a namesto kako letim kasneje gledala kako kravlam v kennedyjevem sestreljenem aeroplanu 737 MAX 8 CG bi do kraja premolknil nad neomikano mano in ne bi bil edini kakor koli ponavadi pred pristankom pojem emper neoprane špinače in vsak zadnji zavesljaj odsanjam z amoled rokavčki za zobmi * * * vik in krik nad kosmatim kositrnim zrakom ko med dresdenskimi balerinami aha natanko tam za ravnokar razsekanimi kronicami brez enega samega samcatega postanka plavam zeleno krastačo * * * marnje o pompejih prepodim s seciranjem prismojenih pancet v svojih prenapetih petah prikimam ni mi mar za m.rothka in mokasin №16 sredi smrekic in malinovca moram samo svečano snežiti pocinkane črke pravim jim pierrotove porcelanke celo ko mimogrede densajo po nedeljski preslici in neosipanih pavjih peresih pomrznjena za njimi gazim poredkoma izdam kam ali zakaj ker valda le lazim iz ene prosojne papirnate temnice v sosednjo prenajedeno jebenti 300 sodrastih streh babičinega krampa pa avč

25133845 / 6589600 obiskov

ALO, GOSPOD

* * *

* * *

* * *

* * *

* * *

* * *

* * *

* * *

* * *

* * *

* * *

* * *