Letnik XXV1. februar 2021
si kot čebelja pesem
sladka bera iz nebes
v mladost nazaj hitim
gledaš, kar je že zdavnaj odšlo, vprašanja ostanejo
si v objemu časa ali trenutka
seme, posejano v jeseni, se spremenilo je v zeleno jaso
v dihu se ustaviš, se umiriš, brez teže
misli so vrtnarjevo naporno delo, so pajčevine v skriti kleti
v utripu časa, v veri
si sonce v mojem dežju
pridigar - potujoči voz govorjenja - pomaga, povezuje prijatelja
v mislih prihajam k tebi, mehak je tvoj objem
košara je bila, v njej slastna jabolka
spomin je podoben svetilki
na slami nihče več ne spi, le malokdo se še smeji
tihi grebeni počivajo, govore skrivnosti skritih skal
v svilo obdane resnice mladosti
vedno novi upi želenih poti
stopam bosa po strnišču
žarek teme je samo eno zrno
vodil si me po hodnikih neznanih
v zvoku piščali je trepetanje teles
predajaš se ognju
iskre k tebi hitijo
glas dotika si želi
safirji v tvojih očeh
modrina neba, safirji in ti
sem dimnik topel s teboj - naročje in dom
zvezde časa s teboj hite
veter je kriv, kaj je le vihral naokoli
mreže pajkov kličejo stihe
sanje so naplavina sporočil
le skovir se oglaša v družbi žab
mir v barvah mavrice
pod temnimi oboki so pajčevine v skriti kleti
misli so spirale tisočerih svedrov
po nevihti tiha tam stoji
nagajivo polziš preko golih žarkov
s tišino napolniš prosojne ročice