Ugasle oči
komaj rojenih ljudi,
rojenih pred rojstvom sveta,
so sledi za iskalce.
Naj izkrvavi bolečina,
naj ječí vse prekletstvo!
Prožni kot vzmet
se sprostimo vezí,
ki težijo in skrivajo dan,
ki je v nas.
O, prižgimo lučí
in mladega soka nalijmo
v razpokano dlan,
da bodo žita bogata!
Grobovi, ki tulijo v nas,
mar so večji od nas,
mar so mogočnejši,
kakor je mlada kri?
Nihče nam ne ubrani živeti
za mlado ljubezen.
Ne more je vzeti tiran,
ki je nameril kopja vanjo,
saj ni tako močan
kot mladost, ko brstí,
saj ni tako neugnan
kot smo mi, mladi ljudje.
Naj izkrvavi bolečina,
naj ječí vse prekletstvo!
Prožni kot vzmet
se sprostimo vezí
in plánimo,
kakor so zmeraj šli
pogumni ljudje.
O, prižgimo lučí!
Večno bo tulil obup,
če jih ne bomo prižgali.
