Ko sem te ugledal,
ker sem te želel imeti,
kakor On na križu
razprostrl sem roki
in te vabil k svojmu
vročemu srca obližu.
Lilijo hotel sem – vdani
nežno te: objeti,
ceniti in spoštovati,
ti z ljubeznijo sijati,
kakor sonce zemlji,
ki me s kruhom hrani
ZALIKA
Zalika zala,
vse od začetka
s toplim pogledom
v mojo zavzetost si se zaljubila.
Zaupno si mi
noro nebogljenost
v dobro nagnila
in upanje dala.
Nikogaršnja zmamljenka
izvirna v zvestobi
se nisi nikoli
od mene ločila.
JE SONCE SIJALO
Veter se v krošnjah je zibal,
Sonce je v zraku lebdelo igrivo,
sopel na vratih sem neučakljivo,
in vse mogoče ugibal.
Ko pa odprla si vrata,
tvoja ljubezen bogata
noro opojno me je s pripogibom,
k sebi privila s prav sladkim poljubom
Jo golobica gruleča,
dolge trenutke si vsa koprneča
tiho prestajala zvesta –
upala, kdaj me prinesla bo cesta.
PO KAPLJICAH
Draga, vse je dobro,
kar v tebi se pretaka
in mi po kapljicah curlja
v plašno dušo.
Obdarjena z dobroto,
koliko in kaj darov:
ponudiš, zaželiš
in vljudno daš.
Dobri Bog, da zmeraj bo
tako ostalo,
še dolgo blagoslavljaj
to najino zavezo.
DOBRA POLOVICA MOJA
Dobra polovica moja,
daj no, daj!
Kot takrat – jeseni
res imam te rad
tudi zdaj.
Saj, prav vse kar vidim,
kar sem v tebi videl kdaj,
je neomejena vame zavarjena
tvoja topla ljubav.
NE VEŠ?
Kaj še ne veš?
Ti si čolnič moj
v vetru zibajoč.
Glej, poglej!
Ti si moj
hišni roženkravt rdeč.
Dan na dan vneto ti prilivam
in na varno vlečem
v svojega srca pristan.
APRILSKI CVET
Z močjo ljubezni
z velikim upom
vse nade si vložila
v razsežnost božje roke.
Poslej še zame si molila,
da sredi ceste
vsenaokoli bi sijal
ter na vse kriplje
verjel v rešitev
čeprav bi mislil,
da ni več pomoči.
KAKOR VINO
Najlepše je
ko te držim za roko,
in ko vse moje
hoče v tvoje priti,
v tvoji biti biti.
Te gledati,
v toplo te oviti,
hvaležen te ljubiti.
Vedno znova
iz oči v oči ljubezen
kakor vino piti.
Brez premislekov
zaljubljen biti
v omami neminljivih sanj.
POMLADNI TELOH
Moj teloh,
tvoj dušni odsev
spomladi v radosti plešoč,
poklonjen je meni.
Ko s krili udarja
v jadralnem poletu
in ko namagneteno polje
ter v igri kipi,
magijsko me zdravi,
me brez omejitve privabi,
nakar v nepozabi
me duševno žlahtni.
OB SLEHERNI URI
Pri tebi
se moje srce
nikdar ne vznemiri
in plaši,
Ker ti
vezljivo z besedo
ob sleherni uri – mi
izpoješ zvestobo.
V ljubezenskem žaru
nikar ne pomišljaš,
ne čakaš
ne dvomiš.
O ljuba, pri tebi
je moje zavetje
in sredi puščave
nastíljan naslon.
