jaz sem koza, ki se vzpenja na grške stebre. Ampak ali
me to dela boljšo od koščkov mesa, ki visijo na kavljih?
dela.
predvsem, če razlikujem jonski stil od korintskega
in če s fejst zribanim kopitkom
ne mažem
kanelur
surovina
rešiti te v pesmi, želva
ki požiraš plastično vrečko namesto meduze,
položiti te v to kolotečino kot v zibelko, krsto,
samo toliko lahko naredim, oprosti, ne morem ti pripeljati
jate morskih klobukov, utripajočih kot srca,
ne morem te naučiti kako razlikovati polimere od mezogleje,
ne morem se odreči enkratnemu medicinskemu inštrumentariju,
ne morem razbliniti Velike pacifiške cone smrti,
ne morem upliniti človeštva na vseh celinah,
ker kdo bi te takrat rešil v pesmi, želva, sestra
pekel je tu
vsakič ko narediš pravopisno napako v spletih
nekje na svetu umira mucka
vsakič ko vdihneš zrak
pade zadnji beli nosorog
izpod lisičjega krzna pokuka mišica
blešči se dolgi nož na bikovem požiralniku
človeški ogenj pa oblizuje stopalca slončka
živečega z materjo v Indiji
v zahodnem Bengalu Orisi ali Tamilnadu
slončka ki so ga oblili s plamtečo smolo
in ki mu Bipla Hazra dela sliko kot se šika
o ne gospod fotograf tu ni pekla
pekel je v vašem srcu v pljučih
in na celi površini kože
od koder bo mezel iz naslednjih plasti
kot
luizit
animalia
vse te ribe v primež mest
vsi ljudje kjer je morjé
vsi plazilci v plavže rud
vsi ljudje v jezerski mulj
vse dvoživke v špranje tal
vsi ljudje v gnezda kač
ptiči v šprikle vsi koles
vsi ljudje kjer zemlje ples
vsi sesalci v tenje sten
vsi ljudje v brezmejnost step
živali vse na jambor hop
človek vsak marš tja pod pod
