Učiva se,
jaz od tebe,
ti od mene.
Jaz tebe,
ti mene.
Ti o meni,
jaz o tebi.
Ti si v meni,
jaz sem v tebi.
Naučila sva se,
jaz nisem nad tabo,
ne ti nad mano.
In nisem prek tebe,
ti ne mimo mene.
Naučila sva se,
kako dajem jaz tebi
in kako ti meni.
Ljubeznivosti drug z drugim.
Znaš me potolažiti,
ko to potrebujem.
Umiriš moj notranji vihar,
ko še sam ne veš, kdaj.
Znam ti pokazati ljubezen,
kaj pomeni stati ob nekomu.
Vztrajam. Vem, za kaj.
Hvala ti.
ALI OPAZIŠ?
Ali opaziš preko prozorne tančice svojih oči?
Kjer se prostor izgubi …
Ali opaziš svetlobo toplih sončnih žarkov
in preko zvena dežnih kapelj?
Slišiš čar dežja, če ga ne vidiš?
Ali opaziš
preko svoje nežne kože,
kako te veter boža?
Poskusi biti veter,
ki se dotakne tvojega obrisa.
Ali opaziš
preko svojih travm?
Da je lepo,
da si lep in vreden?
Poglej preko ovir,
svojih bergel,
očal,
vozička,
svoji nagajivih nog.
Ali opaziš,
da je svet tudi zate?
Poglej preko svojih bremen,
ki te vlečejo k tlom,
saj obstajajo, da učijo.
Poglej v nebo,
tam so zvezde, luna, utrinki.
Ali jih začutiš
skozi svoje zaprte veke,
skozi oči, ki ne vidijo?
KO SE SPRAŠUJEŠ
Ko se vprašaš,
ali se je še vredno truditi,
pomisli, kako bi se počutil,
če bi to izgubil.
Če čutiš, da je padel kamen s srca,
je tako prav.
Če čutiš, da ti je zelo težko,
je tudi to prav.
Ko se vprašaš,
zakaj se trudiš,
daj na tehnico,
kar imaš,
česa nimaš,
kaj želiš.
Kaj ti daje moč,
da vztrajaš?
Kaj ti moč odvzema?
O tem spregovori,
govori in pogumno stoj za seboj.
Če ti uho prisluhne,
in um ujame misli,
jih požene v svoj mlin,
potem se je vredno truditi.
Če ti uho ni dovolj,
počakaj na dejanja,
četudi ne pridejo takoj.
