Miša Gams:Knjižna paberkovanja in odstiranja Kulturni center Maribor (Frontier 131), 2018
Miša Gams je objavila štiri pesniške zbirke, izvedla številne literarne in poulične performanse ter spisala mnoge recenzije za različna glasila: za Mentor, za spletne portale Ars Litera, Kulturno medijski center Slovenija, Literarno umetniško društvo Literatura ter za radijsko oddajo S knjižnega trga. Svoje zapise o in ob knjigah je zbrala v zbirko recenzij. Objavljene recenzije zavzemajo obdobje od leta dva tisoč dvanajstega do dva tisoč osemnajstega. V njih obravnava sodobno slovensko knjižno produkcijo pesniških zbirk, pripovednih in dramskih besedil, ki so bila objavljena predvsem pri založbah iz osrednje in vzhodne Slovenije. Glede na to, da jo je njen študij vodil v interdisciplinarne vede, pri svojem pisanju uporablja filozofska, antropološka in psihoanalitična izhodišča. V štiridesetih knjižnih recenzijah, kolikor jih je v zborniku, predstavi svoj pogled, ki je tudi fenomenološko obarvan, saj skoraj praviloma izhaja iz same obravnavane knjige, kar pomeni, da se ne postavi nad umetnino, ampak ji sledi nekako vzporedno. Sledi torej sporočilnosti, a ob tem ne zanemarja vzdušja, ki ga določeno pisanje sproža. Tako v recenziji zbirke Jana Šmarčana z naslovom Tebi vzpostavi: »Vseeno pa avtorju v zbirki uspe ustvariti določeno vzdušje, ki se kot virus seli na bralca, ki ima svoje receptorje uglašene na ravni senzibilnih frekvenc.« V tem navedku je dokaj eksplicitno nakazano področje, ki Mišo Gams posebej zanima: to pa je mehanizem, ki ustvarja transfer od umetnine do bralstva. In v teh svojih prizadevanjih razkriva svoje široko poznavanje tako samih vzgibov, ki pripeljejo do stvaritve, kakor tudi samega postopka pisanja, ter seveda tistih sil, s katerimi posamezno besedilo lahko da pritegne ali pa odbije. Kar je potrebno izpostaviti, je avtoričin napor, da se izogne neposrednemu vrednotenju, in s takim načinom doseže, da se njeni pogledi na prebrane knjige dotikajo nameri, da širi bralno kulturo. To pa je pomembno izhodišče za pisanje knjižnih recenzij na splošno, saj je kritiško obravnavanje vse prepogosto obsojeno na izrekanje za ali proti določeni stvaritvi. Njene recenzije so pogojene tudi s pomembno sestavino, ki je zavezana sodobnosti, in ta je iskanje tistih lastnosti določenih besedil, ki dajejo obete za nadaljevanje obravnavanih pisav. Ne ozira se pretirano na literarno zgodovinske pogoje nastanka ali vpetosti obravnavanih besedil v širši kontekst. Miša Gams zna poiskati in izpostaviti implicitne pogoje za nastanek nečesa novega, še ne prebranega, še ne čisto dozorelega. In s tega stališča so njene recenzije prava spodbuda za ustvarjanje in seveda bralsko recepcijo. Saj navsezadnje se pojavi spraševanje, kakšen namen ima sestaviti zbornik recenzij, ki lahko da imajo zgolj trenuten učinek, ki je pač redno spremljanje književne produkcije. Skorajda nemogoče je namreč zaslediti nekakšen z znanostjo pogojen introspekcijski lok, ki bi se ga pogojevalo s tem, da zbrane recenzije zajemajo tako dolgo obdobje in precej različne knjige. Ni pa za zanemariti tudi avtoričino sociološko pogojeno izhodišče za obravnavo besednih stvaritev, saj izpostavlja mnoge tovrstne konotacije, ko raziskuje možne ali vsaj verjetne vzroke in posledice umetniškega ustvarjanja s stališča sodobne družbe. Njena paberkovanja so trud v smeri osnovnega pomena besede paberkovati, ki je pobiranje oziroma prebiranje že pobranega oziroma obranega oziroma prebranega. Miša Gams pač išče in tudi najde tisto najžlahtnejše v izbranih umetninah ter tako dobljeno ponudi v kakovost svojih dognanj ovito ter izpostavljeno. S takšnega stališča je zbornik dragocen prispevek k nadgradnji zavzetega spremljanja in s tem tudi vplivanja na sodobno slovensko knjižno bero.
