Akad. slikar, mag. Drago Mom, ki na domačem umetnostnem prizorišču predstavlja dokaj enigmatično in žal dostikrat nerazumljeno ustvarjalno osebnost, se običajno posveča sicer klasičnim, vendar intimno reinterpretiranim likovnim motivom, kot so krajine in vedute, objektna in cvetlična tihožitja (šopki ali vazni aranžmaji), duhoviti a skrajno subtilni portreti znancev ter ženske figure, kjer pride do izraza njegova krokijevska, matissovsko navdihnjena risba. Momovo ekspresivno deformirano oblikotvorje dosega vrhunec tako v neevklidsko ukrivljenem prostoru (krajine in vedute) kot v akromegalično podaljšanih, serpentinastih udih človeških figur, ki pridejo do izraza tudi v njegovih kiparskih, praviloma polikromiranih stvaritvah v lesu.
Po drugi strani pa Drago Mom, tako slogovno kot vsebinsko, sega na področje asociativne abstrakcije, pri čemer se osredotoča na simbolne, »gynocentrične«, perforirane likovne objekte, katerih eliptična oblika aludira na žensko nožnico, kot simbol plodnosti in ženskega principa nasploh, ki jih izvaja bodisi reliefno v lesu z različno polikromacijo, tudi zlato ali srebrno, bodisi naslikane na platno ali pa kot kolaže, oboje na dekorativno zasnovani slikovni površini z geometrijsko abstraktnimi likovnimi objekti v žarečem koloritu.
Drago Mom se razen z likovnimi tehnikami olja na platnu, akvarela, risbe in grafike (linorez, sitotisk), namreč ukvarja tudi z ustvarjanjem lesenih reliefov in oble plastike, slednje s prepoznavno geometrijsko stilizacijo, ob pogostem ohranjanju sledov površinske obdelave in vzporednih, grafično učinkujočih kanelur, kot je to morda najbolj razvidno iz javnega spomenika Kovač v lesu, ob 120. obletnici rojstva pesnika, literarnega zgodovinarja in bibliotekarja Janka Glazerja.
Posebnost tokratne razstave sta prvič Adam in Eva, ki predstavljata vse prej kot človeška prastarša, nosilca krivde izvirnega greha, pri čemer tudi kača ni simbol zapeljivke ter prvega vzroka človekovega padca, marveč gre za celostno rajsko simboliko v smislu medsebojnega ljubezenskega razmerja moškega in ženske, pri čemer nagiba Momova kača bolj k azijskim interpretacijam s pozitivnim pomenom povezovalke med nebom in zemljo, kot pa k judovsko-krščanskemu tolmačenju v smislu poosebljenega zla.
Sicer pa se v likovnem opusu Draga Moma oblika »manieristične« serpentinate ali vibe pogosto pojavlja tudi v motivih ležečih, celopostavnih ženskih aktov, bodisi na divanih bodisi v prosto lebdečem položaju, ki bivajo pred takorekoč brezprostorskim ozadjem, posutim z najrazličnejšimi cvetovi, kot simboli ženskosti in plodnosti, s prepoznavnim detajlom navpične, ekspresivno podaljšane, prav tako serpentinasto zavite, akromegalične roke. Če torej primerjamo formalno rešitev sorodne serpentinaste oblike ženske in kače, lahko brez dvoma ugotovimo tudi vsebinsko povezanost obeh likov, saj je Drago Mom umetniški častilec ženskega ustvarjalnega principa, kjer igrata eros in agape enako pomembno vlogo, nikakor pa v smislu eros - tanatos, saj v njegovem raju ni smrti, marveč neprestano obnavljajoči se hedonizem, segajoč od zemlje do nebes.
Naslednja izstopajoča je upodobitev mladeniča, ki krmi goloba, ponovno s serpentinasto, akromegalično roko, navezujoč na precedenčnega, starogrškega »efeba«. Vendar pa, za razliko od grških junakov, ki ne počnejo prav ničesar, niti koristnega niti škodljivega, simbolizira Momov junak arhetip moškega ustvarjalnega principa, v smislu »Potnia theron« ali Gospodarica živali, a z zamenjanim spolom.
Vsebino likovnih del Draga Moma Iahko sicer interpretiramo z različnimi simolnimi pomeni, vendar pa kot osnovna izpoved prevladuje prekipevajoča ljubezen do življenja in umetnosti, ki jo umetnik z dušo in telesom izžareva, navkljub skrajno neugodnim življenjskim okoliščinam, ohranjajoč vseskozi močan ustvarjalni naboj in delovno vnemo.
