1. marec 2018Letnik XXI
iz tistega dneva se spominjam zvoka palice ki pada na kravin hrbet časa ki mi mezi v oči časa ki je potreben da bi me ta zvok dosegel
ko to vidim pa še ne slišim
ponovil se je in še in še enkrat in vsakič je hitreje dotekel kot da bi
se zrak gostil in se spreminjal v steklo svinec led.
mogoče sem imel šest sedem let bil je julij ali avgust.
kaj si delala takrat pet- šestletna na kakšnih primerih si se učila pomena besedi sram sočutje hitrost zvoka
spomin visoka beseda
lahko jo razumemo samo skozi vdih.
že se spominjam prihodnosti in veselje me vedno tiše napolnjuje
vidiš
stopaš po sledovih kot da ne bi več živel
sen: bežim pred zlom in umiram. potem pa je najhuje
zbudim se poln nemira
kaj če so ti iz sanj ostali v tem
na karkoli pogledam pa čeprav ne bi hotel
se spremeni vame.
gluhi najbolj gluhi telefon. stabilna bolečina
če bi se znali pogrezniti v trpljenje brez vprašanj o smislu
čemu bi bili podobni
ne samo otroštvo vrnite mi vse.
svetlobo najprej to ranjeno s primerjanjem s struno s trakom z življenjem. potem mi vrnite takšno brez.
dedku se neznosno solzijo oči je januar. stoji na groblji
slišim njegov šepet plevel in pelin
ni kazal s svojim obnašanjem da verjame. dosti dosti let ni kazal.
bolezen postelja sklenjene roke skoraj neslišni očenaš.
na oknu zavesa ki jo dobro poznam nič se ji ne pozna.
Če še ne. (Če pa ja pa veš kaj to pomeni) prosim poglej na svojo mamo na svojega očeta.
poglej ju in se spomni in si zapomni onadva bosta umrla.
gotovo
prva pomlad za tem oknom. pravzaprav je vse enako kot pred tem samo da je to prva pomlad za tem oknom.
angleščina me je spomnila na isti kraj. Rumenopolti so zbirali školjke bila je oseka in pihalo je.
potem hlad sončni zahod in plima priganjali so nas na postajo bal sem se tiste vode
nisem te še poznal.
nisem te še poznal kako se to čudno sliši
kaj naj račem – to je bilo že nad drugo reko ampak sem te gledal.
da bi besede zmogle imenovati? verjetno ne. rečem ljubim in me je sram ker kaj bi se zgodilo če bi te imenoval Sonce in potem utopil.
popolnoma tiho je.
ti ki imajo skupni jezik zbrani okoli ene vode
najprej slabi potem močni pozneje spet slabotni močni
naj končno pridejo sem in nas prekrijejo. mirno
se bo Zemlja obrnila in Sonce bo vstalo
povej mi svoj jezik. moj jezik si ti
