Vse življenje sem se darovala, dovolj mi je bilo teže in prišel je čas mojega odhoda. Dober boj izbojevala, tek dokončala in vero ohranila. Odslej čakam pripravljena na venec pravice, ki mi ga bo dal Gospod, pravičen sodnik. Pa ne le samo meni, marveč vsem, ki z ljubeznijo pričakujejo njegov prihod. Vsem tistim pa, ki so mi prizadejali veliko hudega, bo njim Gospod vrnil po njegovih delih. Tega sem se varovala, da nisem bila silno nasprotna svojim besedam.
Bila sem pred obličjem njegovim in se prvič zagovarjala. Nikogar ni bilo zraven. Vsi so me zapustili. Neki glas v tišini mi je govoril: Imela si pravico zgrešiti v življenju. Ta spodrsljaj ti privoščijo, ker te napačno razumejo - nevoščljivi so! Najbližji ti je največji sovražnik. Ne skrbi! sem zaslišala tihi glas. Bil je gotovo Angel. Naj se jim ne šteje v zlo. K meni pa je stopil Gospod in mi dal MOČ, da sem oznanjevanje dopolnila in so ga slišali vsi, ki niso z ljubeznijo pričakovali mojega prihoda. Gospod me je rešil in Gospod me bo osvobodil vsakega zla.
Zopet se neki glas pojavi: DATI! V meni pa zveni en sam glagol, DATI! Milost. Dala sem. V življenju samo dajem, dajem celo več, kot mi je potrebno dati. Pomagala sem tudi takrat, ko se je že drugim zdelo prepozno. Z iskreno ljubeznijo sem dala in to je bila zame sreča in bogastvo. Počutila sem se dobro in to mi je napolnjevalo z radostjo. Več dajem, več imam in še več lahko dam. Naenkrat sem ostala brez vsega, ker sem dala, dala, podarila. Začutila sem brezmejen vrelec ljubezni in dovolila, .da je prekipel na površje in napolnil srce, telo, um in zavest. Sinu sem podarila podpis, da je kupil stanovanje, kjer sem bila imetnica stanovanjske pravice, sama pa zdaj stanujem z dvema hčerkama v baraki in nimam več zagotovljenega stanovanja, ker sem verjela in se zaupala nasprotniku BOGA. Bog me ima rad in me varuje. V njegovi knjigi je vse to zapisano.
Z molitvijo in s prošnjami te prosim, Gospod, da me varuješ, ljubiš in skrbiš zame, da bom živela v udobnem počutju in me bo vedno napolnjevala vibracija ljubezni. Daj mi radost in pogum, da se bom vedno ukvarjala z delom in ga z užitkom opravljala in pri tem koristno uporabljala svoje talente in sposobnosti. Da bom delala za ljudi in z ljudmi, ki jih imam rada in ki ljubijo mene, vse bom dala. In verjamem, da se mi bo pomnoženo vrnilo. V svojem življenju želim imeti ljubeče ljudi in jih vabim, saj oni so ogledalo mene same. Rada se imam in zato si odpuščam. Preteklost in vse pretekle dogodke zapuščam za sabo, počutim se svobodno in vsak trenutek, ki ga doživljam, je dober in vem, da je moja prihodnost svetla, radostna in varna, kajti Bog ljubeče skrbi zame, ljubi me na vekomaj in v mojem srcu je vedno vse dobro. Vedno in povsod branim ljudi v stiski in sem in bom ostala prijateljica ponižanih,
Brezpogojno se izročam v tvoje roke in stori z menoj kar hočeš. Vse, kar boš hotel storiti z menoj, bom sprejela z zahvalo. Na vse sem pripravljena in vse sprejemam, da se le zgodi tvoja volja v meni in v vseh stvareh, nič drugega ne želim, moj Bog.
V tvoje roke ti polagam svojo dušo, izročam ti jo, moj Bog, z vsem žarom srca ti jo dajem, ker te ljubim in je zame potreba ljubezen, da se odžeja, da se izročam v tvoje roke brez meja, z neskončnim zaupanjem, ker si ti moj oče, To je bila zame pot do Boga in njegovega kraljestva, zdaj se v svoji notranjosti mirna, sprejela sem darilo in to je zame bistvo in smisel mojega življenja. Toda tudi ta pot ni brez težav in trpljenja, saj gre za spremembe v mojih temeljih. Bogu, ki osvetljuje vsak skrit kotiček moje zgodovine, dopustim, da me prežame. Potrebna mi je kakor Očetova ljubezen kakor materina in bog mi jo .podarja in jaz jo sprejemam. Čiste misli ohranjaj! mi ne ki glas pravi z milino, ne misli boleče, verjemi, v tvojo notranjost Gospod prinaša modro vedrino. In spet mi neki glas pravi z milino: Ohranjaj dobrote, svoje dobrote in svoje dobrote bolečino.
