Letošnja bera primorskih literatov seniorjev je bila številna in zanimiva. Pisci so pokazali veliko željo po ustvarjanju in priobčili veliko idej. Vidi se, da se k pisanju spravljajo s srčnostjo in tudi navdušenjem, ki preveva njihova dela.
V ospredje je stopila proza, saj se je večina avtorjev predstavila s kratkimi zgodbami, nekaj manj je bilo pesnikov in pesnic, eden se je spopadel celo z dramatiko.
Besedila so pokazala različno vpetost v družbeno tkivo, večina avtorjev se je v pesmih spraševala o eksistencialnih temah, nekaj je tudi ljubezenske poezije. Pisci kratkih zgodb so se ustavili pri družbeno-socialnih težavah, zanimivih zgodbah posameznikov, tudi iz ruralnega območja. Pozitivna je bila v tem smislu vrnitev h kmečkemu človeku, tudi z uporabo izrazov, ki v našem vsakdanjiku tonejo v pozabo.
Največja vrlina piscev je bila predvsem velika količina idejnega blaga, ki pa prinaša tudi neizogibne hibe, kakor so pomanjkljiva dramska napetost zgodb in slabše poznavanje nekaterih osnov jezika. Kljub temu pa sta število prispevkov in njihova idejna osnova pohvalna in spodbudna in lahko si le želimo, da bi iz sredine teh piscev kdo prešel lokalne pokrajinske meje. Izmed vseh prispevkov so se nekateri izkazali za vredne in tehtne, da pridejo na državno raven, in prepričan sem, da se bodo zgodbe teh avtorjev še krepile in izboljševale, k čemur zagotovo pripomorejo taka srečanja, kot je V zavetju besede.
Letošnji nominiranci so:
Vesna Šare: njene pesmi izražajo spretno pesniško roko in poglobljeno poetično občutje, ki prek močnih podob ustvarjajo antitetično razmerje do sveta.
Darinka Kozinc: zgodba Kovček na omari kaže pravi smisel za pripovedovanje, in čeprav je pogrešati močnejši dogodek, se prijetno bere kot prvoosebno kroniko spominjanja.
Ivanka Kostantino: zgodba Čas zamolklih senc se ukvarja s perečim problemom izbrisanih in v spretnem pripovedovalnem stilu pripelje do sicer nepričakovano srečnega (a tudi hitrega) zaključka.
Milan Jež: zgodbi Da b’te strela udarla in Polkovnikova vest in suhe hruške kažeta smisel za pripoved, predvsem druga tudi zanimivo dogodkovno povezavo kljub včasih pleonastičnemu kopičenju junakov in mikrozgodb.
