V času, ki ga ni,
poplesavajo obljube,
zorijo žitni klasi
in bledijo barve.
Mavrice se usedajo
na rob tišine,
pesniki sanjajo
o kristalnih rekah.
Slapovi padajo
globoko v prepad.
Srca skrivajo
nove ljubezni.
Dnevi kot
beli labodi
zobajo čas na
gladini večera.
GNETEŠ MISLI
S čipkasto pisavo
polagaš dlani
na belo
podlago tkanja.
Gneteš misli.
Zavijaš se
z nepozabnimi
jutri in večeri.
Tišina se premika
med svetlobo
in tvoje dihanje
napolni prostor.
Misli odtavajo
s toplim vetrom.
Izgineš v
objem sape.
KDO ME VABI?
Razpredene
jutranje meglice s
o tkane kot
mreže iz zlata.
Vame plameni
jutro s svojo
prozorno lepoto.
Speča rosa gnezdi
v beli vetrnici
in se skriva
med zelene liste.
Zadišalo je
po belih cvetovih,
ki mi kažejo smer.
Kdo me usmerja
po razpršenih
poteh svetlobe?
