William Shakespeare je še zmeraj eden najbolj zahtevnih avtorjev dramskih besedil. Iz tega razloga se mi je zdela poteza osnovnošolcev Waldorfske šole v Mariboru, da uprizorijo enega njegovih zahtevnejših in kompleksnejših del, Beneškega trgovca, izjemno drzna izbira.
Z izbiro dramskega besedila so si učenci zastavili velik izziv. Ne samo da so se morali spopasti z besedilom v verzu, ampak tudi z izjemno kompleksno vsebino, v kateri so vsaj na prvi pogled lahko našli malo paralel s svojimi življenjskimi izkušnjami in svetom v katerem živijo. Ne glede na težavnost zastavljenega cilja, so učenci pokazali izjemno dobro razumevanje verza in njegovo interpretacijo ter veliko posluha za kompleksne dramske like in vsebino drame.
Tudi s stališča igre so si zastavili težke naloge, saj so nekateri interpretirali več kot eno vlogo. Ne glede na preprosto rešitev z zamenjavo kostuma so učenci posegli tudi po fizični in govorni transformaciji.
Ne glede na zelo dobre igralske dosežke vseh sodelujočih učencev, bi posebej izpostavila Mojko Končar v vlogi Bassania.
Mojka Končar kot Bassanio izjemno šarmantno in nepretenciozno izvede spremembo spola, z izjemnim občutkom za telo v prostoru in posluhom za humor znotraj svojega besedila. Prav tako se izkaže v delih brez teksta, kjer s pozornim, a ne vsiljivim, spremljanjem kolegov krepi svoj lik in podpira zgodbo ki se odvija pred njo. S tem pokaže, da ne razume samo notranjo (psihološko ) pot svojega protagonista ampak pot celotnega dramskega besedila. Zrelost njene interpretacije in razumevanja gledališke uprizoritve kot celote presega njena leta. Prav tako presenetljivo pa je njeno obvladovanje lastne oderske prezence preko govora in obvladovanja svoje fizične ekspresije. Govor in fizis uporablja zelo sproščeno in neprisiljeno, čeprav za to sproščenostjo zaznavamo tehtni razmislek o meri in namenu obojega. Izbire in odločitve glede glasovne in fizične podobe lika podpirajo likovo notranje življenje in zajemajo bistvo avtorjeve karakterizacije Bassania. S tem pa pokaže široko razumevanje igre in gledališke uprizoritve ter komunikacijo le te s publiko. Slednje je tudi nagrajeno s strani publike ne samo s pozornim spremljanjem Mojkinih nastopov ampak tudi s smehom in aplavzom.
Mojkino obvladovanje vseh bistvenih elementov gledališke uprizoritve izkazuje izjemen talent, prežet s šarmom, duhovitostjo, neustrašnostjo in odersko inteligenco.
Vse te lastnosti pa so pri tako mladi osebi redko videne. Upam, da bo svoj talent gojila in razvijala tudi v prihodnje, saj je vreden vse pozornosti. Res izjemen dosežek v zelo zahtevnem projektu.
