(* 9. oktober 1892, Dolac pri Travniku – † 13. marec 1975), bosanski in srbski književnik, diplomat. Zgodaj mu je umrl oče in se je z materjo preselil v Višegrad, kjer je končal osnovno šolo, v Sarajevu je končal Veliko gimnazijo in študiral slovansko književnost in zgodovino na filozofskih fakultetah v Zagrebu, na Dunaju, v Krakovu in Gradcu, kjer je doktoriral na temo duhovnega življenja v Bosni pod vplivom turške vladavine. Pridružil se je gibanju Mlada Bosna. Ob izbruhu vojne se je vrnil domov. V Splitu ga je aretirala avstrijska policija. V zaporu je bil v Šibeniku, Mariboru, drugi del kazni je preživel v Krapini. Po vojni je stopil v diplomatsko službo, služboval v Vatikanu, Bukarešti, Trstu in Gradcu, Marseju in Parizu, Madridu, v Ženevi, Berlinu. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je naselil v Beogradu in v teku vojne napisal svoja najboljša dela. Po vojni je bil prvi predsednik Zveze književnikov Jugoslavije. Književno(ne)vedni osli se prepirajo okrog vrednosti njegovih del. Cajtng Delo ga je po odcepitvi prav tako poskušal po slovensko osramotiti.