AURORA
aurora – zarja
prijateljica moja
prežene temo
strahu temini
svetlobo že prinaša
obrat pogumni
zoré upanja
nosijo dan naporni
za sen večerni
jutro prinaša
lučko solidarnosti
iz teme noči
igra dam – in – daj
načine razlikuje
nas povezuje
BESEDE SRCA
ha-ha-ha-i-ku
pet in sedem stopenjski
prilega se mi
roki obe mi
služita za dajanje
srce iskanje
ona in on ali
animus in anima
večno združena
v mladosti le
pravljica se začenja
za vsa življenja
rodovom novim
le upanje prepuščam
iz roda v rod
BARVE BESED
beseda bela
vesti prinese , jeza
bliske rdeče
reši rumena
poti osvetljene
svet ozeleni
modrina neba
se smehlja nad oblaki
hvaležna modrost
mavrica nosi
izkušnje življenjske
hvaležnost mila
modrost nebeška
krivice odvezuje
modrost človeška
SVETLOBO VIDIM
življenje nosim
kot podedovano zlo
meč damoklejev
visi nad glavo
grozi z izgubami
doseženega
zgodbo prepelo
sanjam o zaposlitvi
med prijatelji
se utrga nit
zgodbe prečudovite
pade meč na vrat
na dnu prepada
korake zmotne čutim
svetlobo vidim
SKRITI BISERI
iz bolečine
školjka daleč pod morjem
biser naredi
v molk se skrije
solze v smeh ovije
še globlje rije
na dnu obupa
boginja neskončnosti
je skrila modrost
v srce poglej
skrito je odpuščanje
kot dopuščanje
reke tečejo
smer pravo iščejo
morje neskončno
ŽALOSTNA SREČA
sreča žalostna
v knjižici posthumno
nas povezuje
ljubezen večna
je v lepoti slike
nam ohranjena
razočarano
je srce pesnikovo
tam na pohorju
besede skrite
v oblačkih stripovih
nam mežikajo
misel zrisana
za večnost ohranjena
sreča žalostna
LUČKA SOLIDARNOSTI
solidna bila
je noč dobro prespana
za solidarnost
šele ko čutim
kako strah boli vse dni
lahko odpuščam
kam – kam nese me
obup neznan je pisal
pesnik vsem poznan
olastninil je
vloge dobičkonosne
tajkun pohlepni
vsaj humor vladni
spremembe obljublja
up solidarni
VEČNOST VABI
celo pepel bo
prekaljen v diamant
želje večnosti
le kapljica si
v svetovih večnosti
hlapov, oblakov
v mrazu noči
zaledeni in skopni
žarek sončevi
le navidezno
potuje sonce tvoje
uzemljenosti
odločaš svojo
le usodo zemeljsko
kapljica morja
ŽALOSTINKE
zapisane so
žalostinke boleče
le tolažeče
dušice nežne
iz utrujenih teles
so odhajale
orbite srečne
povezujejo naše
spomine večne
že nevesto vnuk
pripelje mlado, zvesto
na moje mesto
rodovom novim
zgolj upanje prepuščam
iz roda v rod
UPANJE
upanje milo
le po odpustljivosti
se bo vrnilo
med vile škrate
odšel si in demone
angele mile
SOLZE SPOMINA
žal ne brišejo samo
omilijo ga
le kapljice smo
v svetovih večnosti
hlapov oblakov
in navidezno
potuje sonce moje
uzemljenosti