Tes cheveux Črni ježki ki jim gladim bodičke
ko se potopiš v plitvino in ti alge
zavijugajo na kratko pristrižene laske
In jemljem algo za algo z vsakega laska
da sem lahko od zdaj pa do dolgo dolgo
med črnimi ježki in kožo ki je tam
tako bleščeča Tes cheveux Da sem vrti
* * *
Sans moi Ampak kako boš dihala zrak ki ti
ga zdaj dajem da ga poneseš s seboj
kako boš ljubila dihe ki ti jih diham
med prsmi da se tam prilepijo na kožo
ki sem jo poljubljal s svojo svetlobo zate
Kako boš lahko svobodno trepetala za dosegom moje roke
ki je našla metulje v puščavi
Kako boš vse to zmogla Brez mene
* * *
Mon nom est toi Z ogljem napiše črke na trepet trebuha
In gleda kožo s pogledom oglja ki vžiga
pečate stoletij
Premikam plast za plastjo svojih neštetih podteles
in pljuskam nanj in vanj vroča soparina kadeča
* * *
Slišim te v ječanju kamenja po katerem stopam
Kličeš me z glasom neslišne harfe
Utripaš v meni s petjem ptic v starih drevesih
V novih jutrih se ne morem nasmehniti belim metuljem
Plapolanje mojih ognjev je ujeto v sipinah
kjer puščavo preletava brezgnezdni galeb
Je veux laisser mon coeur voler
* * *
Dolgo sem čakala na tvoj nasmeh
razpustila sem lase in gledal si me kot
zibajočo ladjo ki je trepetala preko tvojih sipin
Zrla sem nate z mokrim peskom v očeh
Bila sem ptica z zaklenjeno zakljunjeno pesmijo
Na tvoje mračno lice ki je nemo šepetalo je t’en pris sem zmedena polagala peščene prstne odtise
Izpenila sem vse barve in vse žalosti
a ti se nisi radostil mojih pokrajin
Čakala sem na tvoj nasmeh a ti si le
rekel je suis mort sans toi
* * *
Ugasnila sem čez polnoč
Nad najinimi telesi si v pesek narisal streho
povabil lunin nasmeh za svetilko
da si se videl v mojih zenicah
Razlil si se čezme namesto odeje
in mi vonjal kožo vratu da bi zaspala
Ugasnila sem v polnoč s tvojim toplim peskom v sebi
Le chemin de mes nuits
* * *
Iskala te bom v vseh očeh
čeprav vem da te ne bom našla v drugih zenicah
četudi so v barvi jasmina
Iskala te bom v vseh korakih
čeprav ne bom slišala tvojih stopal
Iskala te bom v oblakih ptic
peščenih hribih podnevi in v luni
Iskala te bom in te tiho klicala
Lepa v žalosti bom klečala na pesku
in te ljubila od daleč
Ne me laisse pas seule
* * *
Najina puščavska usta so bila rdeči maki
razvneti po poletnih okusih in zlepljenih ustnicah
Bilo mi je barvno in cvetno lebdeče
S krili tisočerih metuljev sem gnezdila v tebi pod senco oljke
kjer si odkrival pesek na mojih brstičih in odpiral vrata
zastrte zaprte koče vratca ki jih doslej še nisem videla
Selil si se skozme s svojimi puščavskimi nebom in me
naličil v zoro puščavske svobode
Ne morem več na nobeno drugo cesto
le tja na tisto kjer v pesku cvete mak
Une monde avec toi
* * *
S težkim korakom je prihajal
Kot da nosi vrečo metuljev
Z mokrim obrazom je prihajal
Se mi je zdel kot s svežim dežjem odišavljena krošnja puščavskega grmička
Z glasom žalostnega angela me je poklical
Bil je glas valujočega zrelega žitnega polja
S koleni v pesku in pestmi polnimi peska me je rotil
reste avec moi peščenka
* * *
Ko me vtkeš med svoje noge
in s prsti predeš odejo ljubljenja
sva obročasta in zapljuskana
peneča se obala
Quand il ne reste plus
* * *
Bil je kot cvetni list na
tisti ogromni peščeni rjuhi
kot košček biserovine
ali mir jezera ki ga tu pač ne more biti
Sklonila bi se do njegovih prstov v pesku
a me je prej zazibal pod nebesnim lokom
Veter je sejal najine glasove po vsej puščavi
Tu connais mes pensees
* * *
Splaknila sem obraz
Po prstih sem stopila mimo tebe
in vonjala kri v ustih
Bil si rdeč od groze in nem od
nuje odhoda Položila sem dlani na
usta da bi ukrotila ječanje
Ti si zakopal prazne dlani v pesek
Toi qui est toujours la
