KO OČKA POSTANE DED,
TAKO JE V ČLOVEŠKI NARAVI,
MU NEKAJ PREMAKNE SE V GLAVI
IN PODRE DOTEDANJI SE RED.
ŽE STAR TER BOLEČIH KOSTI,
NE MORE POKONČNO VEČ STATI,
PO ŠTIRIH SE GRE KOBACATI
IN SPLOH VES OTROČJI SE ZDI!
PREJ TRUDEN OD MAJHNEGA GRIČA,
ZA VRAT POSADI OTROČIČA
IN SE SPREMENI, DIČI-DIČA,
IZ DEDA TAKOJ V KONJIČA!
ZAGRABI NEZNANA GA SILA.
IN DEDU SPET VSE JE DRUGAČE,
KUPUJE BONBONE, IGRAČE,
MU NI POMOČI, NE ZDRAVILA!
HRAST
NAD NAŠIM TRAVNIKOM JE NEBO.
MODRO. NA NJEM PA SONCE SVETI.
SVETI, DOKLER NE POSTANE TEMNO.
IN GREJE, ŠE NAJBOLJ POLETI.
OB NAŠEM POTOKU STAR MLIN STOJI.
PRAVZAPRAV NE STOJI, AMPAK TEČE.
IN ZRNJE MED KAMNI V MOKO DROBI,
IZ NJE PA MAMA POTICO SPEČE.
OB MLINU MOGOČEN HRAST KROŠNJO RAZTEZA.
IN STEZA SE VZTRAJNO POD MODRO NEBO.
ŠE SONCE, ČE SE MU ZALJUBI, PODREZA
IN V SENCO ME SKRIJE, ČE JE PRETOPLO.
VISOKO V KROŠNJI JE MOJA TRDNJAVA,
ZIDOVI IN VRATA IN KROV NAD GLAVO.
KO V NJEJ DOMIŠLJIJA V ŠIRJAVE ZAPLAVA,
MED VEJAMI MAVRIČNE ZGODBE SE TKO.
V SHRAMBI
V SHRAMBI HRANIMO ZALOGE.
TO SO TISTE STVARI, KI JIH PUSTIMO
SPOMLADI ZA POLETJE IN JESENI ZA ČEZ ZIMO.
SHRAMBA JE KRAJ ZA NADLOGE!
NAD KROMPIR, JABOLKA, SUHE ROZINE
SE V LAKOTI SPRAVLJAJO MIŠJE ZVERINE.
ZATO V SHRAMBI NE GRE BREZ MAČKE.
NENEHNO NA PREŽI JE, LOVSKO ČUJEČE,
MED NJENIMI KREMPLJI ZA MIŠKE NI SREČE!
A MENI NI MAR ZA MAČKONASTE TAČKE.
ZADREMA, KO JO POČOHAM POD BRADO
IN SMUKNEM V SHRAMBO PO ČOKOLADO!
DRUŽINA
DRUŽINA JE, DA ZDRUŽUJE.
POKRIVA JO ISTA STREHA.
DRUŽINA SKUPAJ POTUJE
IN SE ZVEČER NE NEHA!
DRUŽINA JE, KOMUR NAMENIŠ
PRVE JUTRANJE POZDRAVE.
V SVOJI RASTEŠ, V TUJO SE ŽENIŠ,
IN DRUŽNO REŠUJEŠ TEŽAVE.
DRUŽINA STA OČKA IN MAMA.
IN PUNČKA IN FANTEK, OTROKA.
LAHKO JIH JE VEČ, DA NISTA SAMA,
ČE JE HIŠA V NADSTROPJA VISOKA.
DRUŽINA POSTAVLJA PRAVILA.
ZA NEKAJ JE MAMA, ZA DRUGO PA OČKA.
IN DROBNE DOLŽNOSTI PUSTILA
ZA SVOJA STA LJUBA OTROČKA.
DRUŽINA JE KAKOR TRDNJAVA,
ZA VSAKOGAR V NJEJ JE UTEHA.
IN, ČE JE RES TISTA PRAVA,
V NJEJ NAJDE OBILO SE SMEHA!
TIKE-LIKE
TIKE-LIKE-PIKE-POK,
BRUSI PETE NA POSKOK,
BRUSI PETE NA DIVJANJE,
ZA TEKAŠKO TEKMOVANJE,
ZA MEDALJE LEPE, ZLATE,
V TEKU PREKO ŠIRNE TRATE…
TIKE-LIKE-PIKE-POK,
BRUSI PETE NA POSKOK!
TIKE-LIKE-PIKE-POK,
ZAJEC JE ŽE SKLENIL KROG,
TIK ZA NJIM JE ZVITOREPA,
KI SE TRUDNOSTI OTEPA,
SE OTEPA IN SOPIHA,
ČUDNO BRČICE ŽE VIHA…
TIKE-LIKE-PIKE-POK,
BRUSI PETE NA POSKOK!
TIKE-LIKE, VIHRA PRAVA,
ZA LISICO NE POSTAVA,
S PUŠKO V ROKI, LOVEC JOŽE,
RAD BI ZVLEKEL JO IZ KOŽE,
A GA NA TEKAŠKI POTI
TREBUH VELIKANSKI MOTI…
TIKE-LIKE-PIKE-POK,
BRUSI PETE NA POSKOK!
TIKE-LIKE, ŠMENT NAZAJ,
BRŽ NASTOPI TEKME KRAJ,
ZAJEC S SVOJIM REPOM MIGNE
IN NA VARNO, V LUKNJO ŠVIGNE,
ZVITOREPA V GOZD POSKOČI,
PUŠKA PA V PRAZNO POČI…
TIKE-LIKE, OD NAPORA
JOŽE ZDAJ POČITI MORA!
IVO S HRUŠKE
PADEL S HRUŠKE
IVO JE PO BUŠKE,
S HRUŠKE PADEL,
JE SOSEDU KRADEL.
VEJA POČI,
IVO SOLZE TOČI,
SOSED TEČE,
DA ŠE BOLJ ZAPEČE!
PREKO PLOTA
NOSI BEG FALOTA,
ČEZENJ SKAČE
IN SI STRGA HLAČE.
ZLA NADLEGA,
GA ŠE MAMA KREGA,
OČE VPIJE,
URO MU NAVIJE!
KO GOSLI V ROKE VZAME,
SE V PESMI RAZŽIVI,
DO KRAJA SE RAZVNAME,
GLASNO DONI ČRI-ČRI...
ČRI, STRUNE SO DONEČE,
ČRI-ČRI, POSKOČI LOK,
OD RAZIGRANE SREČE
SE ŠIRI PESMI ZVOK...
ČRI LUKNJICE. ČRI TRAVE,
ČRI KAPLJICE DEŽJA,
UTRUJEN OD ZABAVE
POD ZEMLJO ODHLAČA...
ČEZ GORICE, ČEZ DOLICE ...
ČEZ GORICE, ČEZ DOLICE,
PREKO TRATE, ČEZ POLJÉ,
RAZLETIJO SE STEZICE,
KAR JIH NOSIJO NOGÉ!
SMER JE PRAVA, NE POSTAVA
DOBRA VOLJA IN ŽIV-ŽAV,
KO SRBI V PODPLAT ZABAVA,
JE PRI MIRU, KDOR NI ZDRAV!
NI OVIRE, NI PREPREKE,
NI PREPADA, NE VRHOV,
VOLJA ZMORE PREKO REKE,
ŠE NA ČEŠNJO IN NA KROV.
KONCA NI NIKJER, NE KRAJA,
VSAJ TAKO SE DOLGO ZDI,
VSE OD JUTRA DAN RAZGRAJA,
DA Z NOČJO SE UMIRI...
V ROČICI ROČICA
LE KAJ SE SPUSTILO NAD NAŠE JE KRAJE,
DA V ČUDNO PREČUDNOST PRAV VSAKOGAR DAJE,
ŠE MAČKE BRKAČKE IN KLJUNASTE PTICE,
PA DEDKA, NASMEH SI NADEL JE ČEZ LICE,
KO BABICO GLEDA IN NEŽNO JI PRAVI:
TI SONČEN SI DAN V CVETOČI DOBRAVI…
MUC MAČICI DVORI, MIJAV JI PREPEVA,
NI VEJE, NI PTIČKA NA NJEJ, KI SAMEVA,
VSI KLJUNČKI SO V DVOJE IN MILO ŽGOLIJO,
ŠE ZAJČKI PREK TRATE V PARIH HITIJO!
IN LUNA Z NEBA PRAV ŽAREČE SE SMEJE,
PREK VODNE GLADINE POLJUBE KO SEJE…
V PARKU ROČICA DRŽI SE ROČICE,
IN KLOP, KI OB LICE TIŠČI DRUGO LICE,
POGLED SE V TOPLEM POGLEDU TOPI…
LE KAJ SE DOGAJA, LE KAJ SE GODI?!
TRIJE POBALINI
PREK NEBA SO PRICAPLJALI
TRIJE ČRNI POBALINI,
DA BI MALO POKAPLJALI…
PRVI, VES NABRIT, SE SLINI,
VSE NEBO POJESTI HOČE!
DRUG BI ZLATO SONCE SNEDEL,
A GA PRVI DATI NOČE!
TRETJI PA, NE DA BI VEDEL,
SE KAR IZ NAVADE JOČE…
PA SO DRUŽNO ZATULILI,
ME DO KOŽE NAMOČILI!
LJUBLJANSKE JAGODE
JOJ, SO ZRLI VSI MEŠČANI,
KAJ SE JE ZGODILO,
IZ ASFALTA V LJUBLJANI
NEKAJ JE VZKLILO …
DRUGO JUTRO SO SE ZBRALI
IN NA DOLGO MLELI,
LISTE KALČKI SO POGNALI
IN ŠE ZACVETELI!
TRETJE JUTRO MESTO VIDNO
RADOVEDNOST PASE,
SAJ NA VSAKEM PECLJU PRIDNO
JAGODA ŽE RASE!
DAN ZATEM ŽE TRUME CELE
V MESTO SO TIŠČALE,
JAGODE PA SO ZORELE
IN LEPO DIŠALE.
PETI DAN BI VSI JIH BRALI,
SREDI DOLGE CESTE,
A SO JO ČEZ NOČ ZORALI,
POSADILI PRESTE!
TIK-TAK
TIK-TAK, ČAS NAM ŠTEJE,
TIK-TAK, SE VRTI,
TIK-TAK, VSE HITREJE,
KADAR SE NAM KAM MUDI.
TIK-TAK, JE RAZDALA,
TIK-TAK, TIHO ČAS,
TIK-TAK, KO ZASPALA
Z NJO V ZVONIKU JE VSA VAS.
TIK-TAK, NIČ NE REČE,
TIK-TAK, LE BEŽI,
TIK-TAK, V KROGU TEČE,
SE S KAZALCEM DAN LOVI.
TIK-TAK, NIČ NE ČAKA,
TIK-TAK, LE ČEMU?
TIK-TAK, SE PRETAKA,
A JE HKRATI VSELEJ TU!
TIK-TAK, POJE RADA,
TIK-TAK, NO, PA KAJ?!
TIK-TAK, ŽAL OBVLADA
SMER NAPREJ LE, NIČ NAZAJ!
Zapisane pesmi so iz rokopisov z naslovi Bunketunke in Čez gorice, čez dolice ter iz elektronske “knjige” Mice mace.
