1. januar 2004 – VII. letnik
Pismo piše fant dekletu: Pote prišel bom ob letu, takrat ko se bo žito želo, ko bo toplo sonce grelo.
Sliko tvojo in obraz v svojem srcu nosim jaz. Čujem tvoj srebrni glas, ko drobiš jo skozi vas.
Si ob slovesu me objela in mi rekla vsa vesela: Veliko jaz pomenim tebi, vem, da vrnil se boš k meni.
Zavidajo mi vsa dekleta, v ljubezni tvoji sem prežeta. Ko prideš k meni ti nazaj, bo ves v cvetju najin maj.
Na oknu še slonim, obdaja me spomin na tvoj poljub, objem, vem, da srečna sem.
Mlada bila sva oba, ko sva se zaljubila in ko boš spet doma, iz kupide ljubezni bova pila.
Bila sem dekle veselo, vse v meni je pelo. Utrgal je cvet in odšel, mi radost in petje je vzel.
Dolgo v noči bedim, pri knjigah jaz sedim. Romane ljubezni prebiram, za fanti se več ne oziram.
So njemu citre vse, v njih išče si utehe, a jaz na oknu slonim, po ljubezni njegovi zaman hrepenim.
