Počutim se brez korenin, zapuščena
kot kamen.
Veslam v ladji soli in kristalov na pol poti proti domu
v pristanišču sanj in
v svetu, ki je skrčen v igračko.
Slepec s piščalko poje večno pesem življenja in smrti.
Zaljubim se v slepca.
Danes sem rojena, danes umrem.
Pozdrave vsem živim.
In vsem mrtvim.
* * *
Vonj po moči, vonj po lepoti, lepota vonja.
Globoko čarobno morje in
piščal smrti.
Strah in trpljenje,
vojna za glasovi, ki iščejo sence.
utišani glasovi v barvi vetra.
Proti poletju grem kot spomladanski dež.
Ljubila Te bom v hitrih vodah in.
poplavila bom morje.
* * *
Bilo je opoldne, otroci so se igrali na cestah
in ravnih strehah.
Te bom izdala?
Pozabila bom, da nisi več moja veriga.
Odpusti, toda njegov oče je slepec,
na bazarju je prodajal črne tančice.
Te bom izdala?
Potovanje od doma v zunanje prostore
z vročim upanjem in žgočo vročico
Želim si srečanja s Teboj
Toda tukaj je moja črna tančica, moja nesreča?
Bilo je opoldne, otroci so se igrali na cestah in ravnih strehah
Te bom izdala?
* * *
Plesalec v puščavi
Na pomlad puščava sanja o rožah.
karavane časa
karavane sanj,
v poeziji prostora
plešejo v puščavi.
soočeni z divjino,
Žareči obrazi ob dotiku mest,
sanje, ki umrejo preden so sploh rojene.
