TI, KI SI PESNIK VESOLJA!

HVALNICE

On, ki je svetloba vseh svetlob,

Divje vode in vsi veletoki
hitê, da izlijejo se v morje.
Vse te vode pojejo Njemu o zvestobi.
Daleč, daleč je obzorje.

Ptice, da lete, imajo krila.
Njemu pojejo slavo.
Njemu, ki resnico nam odkriva,
Njemu, ko govori besedo pravo.

Ti, ki si pesnik vesolja,

Ti, ki si Pesnik vesolja.
Tvoji odposlanci – oblaki z novico,
plujejo preko žejnega polja
in osrečujejo z grozečo govorico.

Ti, ki si pesnik vesolja,
v rosnem jutru pojo Tebi v čast
vse trate in rožice celotnega okolja,
o blagohotnem soncu gre daleč glas.

Široko razpetih peruti

Drevo, ki ponižno sprejemaš
udarce in darila.
Trdovratno se upiraš vetru in zimi,
a rad gostiš ptico v krošnji.

Vse predolgo je trajala ta mrzla tišina,
beli vrisk drobne marjetice,
je preglasil temen glas.
Kajti vesel veter je napovedal pomlad.

Butara travniških rožic že ima

Blagoslovljena moč je nastala,
s stropa je zažarel lestenec zvezd.
List razcvetele lipe je strepetal
ob klicu nočne ptice.

Demoni izgubljajo svojo moč
ob beli črti na vzhodu.
Seme so vse daljše in daljše.
Drobna ptica visoko v zraku pa hvali NJEGA.

MISLI

Da delo ceno ima

Narava ti je za vzor,

Požrešnost je hudo zlo,

Če človek na nič vezan ni,

Ko človek se vsem željam odpove,

Duh, telo ima v oblasti,

Kdor v skladnosti živi,

Če misli ti nemirne so,

Si ne stalen ne umirljiv,

Človek, ki daruje dela sad,

Kdor misli samo na korist on oblast,

Če zlo z ljubeznijo plačuješ,

Kadar ljubiš s čistim srcem,

NA OLTARJU LJUBEZNI

Je uslišana molitev?

Oko ni zazrlo jutranje lepote.
Uho ne sliši, ko zraven dan naznanja,
za dar narave ni srčne toplote.
Ljubezni ni! Kruto srce – se ne uklanja.

Stopil se je v srcu kamen,
šepetala je trava,
igrali so murni.
Bila sva ogenj, bila sva plamen.

Visoki bor v temno noč kipi,

Me vabijo ustne tvoje,
me vabi češnje sad.
Zbudile so se sanje moje,
me vabijo tvoje oči polno nad.

Odprl se vrtnice cvet,
zdramil se je plamen,
v tišini v prelestu zvezd.
Se bo stopil v prsih kamen?

Slišiš dragi, skovik spet snubi,

Mnogo sanj. Opoj slasti,
pridi dragi na ples v mesečini.
Ujeta v okove fanta sem pasti,
da odžejan plamen bo na blazini.

Neslišno leze noč med vrbe.
Ljubezni ni! Le sanje gredo v dim,
med tihe sive grbe.
Sam! Morda! S šepetom govorim.

Iz zbirke Ti, ki si pesnik vesolja! (pesmi sadhane), ki je z ilustracijami Angele Prem izšla tik pred pesnikovo smrtjo.