Iz zemlje rdeče prihaja njen glas, burja ji ne prizanaša. Z ópenske gmajne jo nosi čez Kras, z mórja se pesem oglaša.
Hodil za njo si in pil nje prelesti, ko so jo gnali čez svet. Z ópenske gmajne v tišino bolesti jo slišal je kraški poet.
Napijmo lepoti vseh njenih daróv, biserom v čaši pelina. Z ópenske gmajne jo kliče domov kelih rdečega vina.
