Podpisana prof. Gema Hafner sem nekaj let v pokoju, petindvajset let sem poučevala v Mariboru na pedagoški gimnaziji psihologijo, filozofijo in pedagogiko, prej pa sem štiri leta delovala kot psihologinja na otroškem oddelku mariborske Splošne bolnišnice.
Literarno sem se začela udejstvovati leta 1947 v tržaški reviji Razgledi (urednik Franc Bevk). Objavljala sem pesmi in prozo v nadaljevanjih Babilon ob Savi (Krško med vojno, kjer sem dosti prej obiskovala osnovno šolo), potem sem obravnavala življenje v Istri za časa opcije (razmere sem poznala, ker je moja mama iz Istre, iz Rovinja). Lea 1952 sem v Razgledih objavila družinsko kroniko v nadaljevanjih Lominjski mogotci in V vinogradih gospoda Rugginija. V ljubljanski reviji Sodobnost je v nadaljevanju izhajal istrski motiv Kolonija (urednik Ferdo Kozak), v mariborski reviji Nova obzorja (urednik Jože Košar) teksta prav tako z istrsko problematiko Leta v senci (1955), Življenje se je ustavilo in Blaž Miklavc. Pozneje je v Dialogih (urednik Janez Švajncer) izšla obsežna novela Tihi pekel. Marjan Pungartnik, dolgoletni urednik Dialogov, je objavil več mojih pesmi ter vsakoletne prikaze Delovnih srečanj Društva slovenskih književnih prevajalcev. V tem društvu sem članica od ustanovitve, saj sem prevedla več romanov iz nemščine, italijanščine in hrvaščine. Za Cankarjevo založbo sem prevedla Spartak, Škrlatno rdeče mesto, Aladin v cadillacu, za mariborsko Založbo Obzorja Madžarska rapsodija, Ljudje v somraku in Zapečkarji, za zagrebško založbo Naša djeca pa Andersenove pravljice v treh delih in še štiri mladinske knjige.
V Večeru je v nadaljevanjih izšel moj roman Otroci cest o ljudeh, ki se niso znašli v povojnih razmerah in so se umaknili v Trst. Izhajal je leta 1954, objavil ga je v prilogi Večera urednik Ivan Dolenec, ki se je pozneje preselil v Kanado in se tam uveljavil kot pisatelj.
V Večeru so bili objavljeni tudi odlomki iz mojega romana Srce na dlani, ki še ni objavljen v celoti.
Zelo dolga leta sem stalna sodelavka kulturne rubrike Večera, pišem poročila o razstavah, ocene literarnih del (pesmi in proze) ter o pomembnih srečanjih in spominskih dnevih literatov. Leta 1993 je izšla moja knjiga Pol za šalo, pol zares zares, pesmi za mladino (ilustracije Viktor Šest). V pesniški zbirki Mozaik srca (subtilne ilustracije prof. Milena Pavlin-Houška), ki je pred izidom (izšla je leta 1999, op. ur.) so zbrane pesmi, objavljene v omenjenih revijah, v Obzorniku in raznih zbornikih (Loški razgledi, Bori ter Gregorčičev in Jadranski koledar), več kot polovica teh liričnih in refleksivnih pesmi pa je novih in še niso nikjer objavljene. Prizadevam si izdati te pesmi, saj če so raztresene po revijah, obtičijo tam kot v katakombah. Vsak besedni ustvarjalec pa želi, da njegovo delo živi, in to se uresniči le v knjižni obliki.
Gema Hafner
Podpisana prof. Gema Hafner sem nekaj let v pokoju, petindvajset let sem poučevala v Mariboru na pedagoški gimnaziji psihologijo, filozofijo in pedagogiko, prej pa sem štiri leta delovala kot psihologinja na otroškem oddelku mariborske Splošne bolnišnice.
Literarno sem se začela udejstvovati leta 1947 v tržaški reviji Razgledi (urednik Franc Bevk). Objavljala sem pesmi in prozo v nadaljevanjih Babilon ob Savi (Krško med vojno, kjer sem dosti prej obiskovala osnovno šolo), potem sem obravnavala življenje v Istri za časa opcije (razmere sem poznala, ker je moja mama iz Istre, iz Rovinja). Lea 1952 sem v Razgledih objavila družinsko kroniko v nadaljevanjih Lominjski mogotci in V vinogradih gospoda Rugginija. V ljubljanski reviji Sodobnost je v nadaljevanju izhajal istrski motiv Kolonija (urednik Ferdo Kozak), v mariborski reviji Nova obzorja (urednik Jože Košar) teksta prav tako z istrsko problematiko Leta v senci (1955), Življenje se je ustavilo in Blaž Miklavc. Pozneje je v Dialogih (urednik Janez Švajncer) izšla obsežna novela Tihi pekel. Marjan Pungartnik, dolgoletni urednik Dialogov, je objavil več mojih pesmi ter vsakoletne prikaze Delovnih srečanj Društva slovenskih književnih prevajalcev. V tem društvu sem članica od ustanovitve, saj sem prevedla več romanov iz nemščine, italijanščine in hrvaščine. Za Cankarjevo založbo sem prevedla Spartak, Škrlatno rdeče mesto, Aladin v cadillacu, za mariborsko Založbo Obzorja Madžarska rapsodija, Ljudje v somraku in Zapečkarji, za zagrebško založbo Naša djeca pa Andersenove pravljice v treh delih in še štiri mladinske knjige.
V Večeru je v nadaljevanjih izšel moj roman Otroci cest o ljudeh, ki se niso znašli v povojnih razmerah in so se umaknili v Trst. Izhajal je leta 1954, objavil ga je v prilogi Večera urednik Ivan Dolenec, ki se je pozneje preselil v Kanado in se tam uveljavil kot pisatelj.
V Večeru so bili objavljeni tudi odlomki iz mojega romana Srce na dlani, ki še ni objavljen v celoti.
Zelo dolga leta sem stalna sodelavka kulturne rubrike Večera, pišem poročila o razstavah, ocene literarnih del (pesmi in proze) ter o pomembnih srečanjih in spominskih dnevih literatov. Leta 1993 je izšla moja knjiga Pol za šalo, pol zares zares, pesmi za mladino (ilustracije Viktor Šest). V pesniški zbirki Mozaik srca (subtilne ilustracije prof. Milena Pavlin-Houška), ki je pred izidom (izšla je leta 1999, op. ur.) so zbrane pesmi, objavljene v omenjenih revijah, v Obzorniku in raznih zbornikih (Loški razgledi, Bori ter Gregorčičev in Jadranski koledar), več kot polovica teh liričnih in refleksivnih pesmi pa je novih in še niso nikjer objavljene. Prizadevam si izdati te pesmi, saj če so raztresene po revijah, obtičijo tam kot v katakombah. Vsak besedni ustvarjalec pa želi, da njegovo delo živi, in to se uresniči le v knjižni obliki.
