Lepote, ki jo vidijo moje oči,
vse besede, ki si jih domislim,
ne znajo in ne zmorejo zaobjeti in opisati.
Ta lepota je brezčasna,
ne potrebuje mojih besed,
da bi dokazala svoj obstoj,
preprosto nam je dana
in smo nanjo že tako privajeni.
Skoraj smo pozabili,
da bi ob pogledu nanjo občutili
hvaležnost in občudovanje,
Korak se nam le preredko upočasni,
da bi mogli te lepote se napiti z vsemi čuti in čutili,
kaj šele, da bi ji dovolili,
da nas resnično očara in nagovori,
in v nas znova zdrami željo,
da bi v moči te Lepote zasijali tudi mi.
SIXTY EIGHT GUNS
V rumeni zmagovalni majici
drvim s kolesom
po odmaknjenih stezáh.
Sunki vetra me spodbujajo,
da stopala le še bolj upiram v pedala.
Ponosna kakor vrag tako pospešujem.
V mislih si predstavljam
odličja in medalje.
Na ušesa nimam poveznjenih
slušalk walkmana –
v moji glavi
neprenehoma rock odzvanja.
V njegovih ritmih s ena kolesu zvijam,
včasih kakor konj zagalopiram,
zraven pa po kantavtorsko
improviziram.
Spotoma za sebe navijam,
bodrim se in se priganjam
in si zamišljam salve bučnega aplavza.
Tako kot blisk drvim,
kar mi pljuča dajo.
Nenadoma me zanese z znane poti
v prečudoviti svet čudes,
zalebdim, obvisim v njem.
Vame se naseli zanosen in neuklonljivi duh
Sixty Eight Guns.
GOSPOD BONTON
Pred menoj se nenadoma pojavi gospod Bonton.
Njegova obleka je dovolj, da vem, da to je on.
Vljudno seže mi v dlan in me pozdravi.
Kar po domače mu odgovorim,
da je ves zgrožen.
Komaj zadržujem smeh,
ko ga skrivaj opazujem,
da od jeze hipoma zardi
in se komaj obvladuje v svoji vljudnosti.
Pretvarjam se, da ne razumem,
kar mi brez besed sporoča.
zasmili se mi,
ker v moji družbi res trpi.
Da bi mu izkazala vsaj malce spoštovanja,
se mu opravičim in predlagam,
da bi se še rade volje kdaj sestala z njim.
Sveto mu obljubim, da bom do naslednjič
temeljito preučila ves bonton,
da bova tako imela vsaj eno skupno temo,
o kateri bova kar se da olikano razpravljala.
LEPOTE SE NE DA Z BESEDAMI ZAOBJETI
Lepote, ki jo vidijo moje oči,
vse besede, ki si jih domislim,
ne znajo in ne zmorejo zaobjeti in opisati.
Ta lepota je brezčasna,
ne potrebuje mojih besed,
da bi dokazala svoj obstoj,
preprosto nam je dana
in smo nanjo že tako privajeni.
Skoraj smo pozabili,
da bi ob pogledu nanjo občutili
hvaležnost in občudovanje,
Korak se nam le preredko upočasni,
da bi mogli te lepote se napiti z vsemi čuti in čutili,
kaj šele, da bi ji dovolili,
da nas resnično očara in nagovori,
in v nas znova zdrami željo,
da bi v moči te Lepote zasijali tudi mi.
SIXTY EIGHT GUNS
V rumeni zmagovalni majici
drvim s kolesom
po odmaknjenih stezáh.
Sunki vetra me spodbujajo,
da stopala le še bolj upiram v pedala.
Ponosna kakor vrag tako pospešujem.
V mislih si predstavljam
odličja in medalje.
Na ušesa nimam poveznjenih
slušalk walkmana –
v moji glavi
neprenehoma rock odzvanja.
V njegovih ritmih s ena kolesu zvijam,
včasih kakor konj zagalopiram,
zraven pa po kantavtorsko
improviziram.
Spotoma za sebe navijam,
bodrim se in se priganjam
in si zamišljam salve bučnega aplavza.
Tako kot blisk drvim,
kar mi pljuča dajo.
Nenadoma me zanese z znane poti
v prečudoviti svet čudes,
zalebdim, obvisim v njem.
Vame se naseli zanosen in neuklonljivi duh
Sixty Eight Guns.
GOSPOD BONTON
Pred menoj se nenadoma pojavi gospod Bonton.
Njegova obleka je dovolj, da vem, da to je on.
Vljudno seže mi v dlan in me pozdravi.
Kar po domače mu odgovorim,
da je ves zgrožen.
Komaj zadržujem smeh,
ko ga skrivaj opazujem,
da od jeze hipoma zardi
in se komaj obvladuje v svoji vljudnosti.
Pretvarjam se, da ne razumem,
kar mi brez besed sporoča.
zasmili se mi,
ker v moji družbi res trpi.
Da bi mu izkazala vsaj malce spoštovanja,
se mu opravičim in predlagam,
da bi se še rade volje kdaj sestala z njim.
Sveto mu obljubim, da bom do naslednjič
temeljito preučila ves bonton,
da bova tako imela vsaj eno skupno temo,
o kateri bova kar se da olikano razpravljala.
