Je fuč, tipkovnica dela, na srečo ji ni hudega, saj ima samo dve tipki.
Ta druga, pa ne draga, dela, ker je na žico. Tehnologija je čudna stvar.
Če kupuješ poceni, plačaš ceno. Pohane piške, živahne miške in kar je teh reči, če še ne veste, v knjižnici vam podare kar 5 knjig. Če jih imaš doma čez 300, pa ja ne boš še teh nosil domov. Da Slovenci razen hranilnih in telefonskih knjig bolj malo beremo, pol nič, ostali pa za silo.
Knjižni sejem, letošnji, bo ostal v spominu po eni knjigi, kar težkem branju, ki so jo najbolj kritizirali oni, ki je sploh niso prebrali. Prebrali so pravzaprav eno samo poglavje. In tako je postala druga najbolj prodajana Slovenska knjiga, negativna reklama izstreli knjigo med najbolj prodajane. Slovenski knjigi se ne pišejo lepi časi, kljub nižanju ddv, knjigarne se zapirajo in prodajajo knjige za drobiž.
Pregovorna Slovenska, dokler je za hrano in položnice, knjig pa ja ne bomo kupovali, saj leposlovne dobimo zastonj. Kakšen dober roman se že splača prebrati, a kaj, ko ima dan samo 24 ur. In marsikaj je treba postoriti, časopis prebrati, zvečer pred tv, pa mine dan, kot bi mignil. Marsikdo sanja o bogastvu, zlatem rudniku, pa kaj, ko ga čaka kup gnoja. Dobra družba vredna zaklada, nasmeha pa si s denarjem ne moremo kupiti. Literarni junaki ostanejo v spominu, tudi če preberemo samo nekaj strani knjige. Nekaj zgodb ponarodi, kot tista o Martinu Krpanu, ki je premagal Brdavsa, in kontrabant šel s kresilno gobo in soljo, ostale gredo v pozabo.
Dokler ne pozabimo, kar pozabljamo, je še ve redu, in če gremo dalje, knjige imajo težo. Tudi če jih beremo digitalno, nič hudega, važno da jih. In knjigarne so oblegane, če imajo knjižne večere, kotiček za čaj in kavo, pa še papirnico poleg. Če knjigarnarka samo sedi, ne bo prodala veliko, če sploh kaj. Knjiga živi, če v knjigarno pride avtor ali avtorica, potem gredo knjige kot vroče žemljice. Moja miška, nekateri raje vidijo tiste na dveh nogah, spol je pomemben, uniseks nepotreben.
Tiste učene o spolu so za nas kmete nepoučene, spola sta dva, vsaj tako naj bi bilo. In tisti Prvi spol buri duhove. Kaj pomaga vsa cenzura, če je bila avtorjeva stojnica oblegana. Saj je tudi Cankar izdal erotiko, škof Jeglič pa mu je celo naklado pokupil. Večje reklame za knjigo ne bi moglo bit, in tako je Cankarjeva Erotika poleg Prešernovih pohujšljivih postala najbolj brana literatura tistega časa.
Ko pa Slovenski roman pade na 2, 3 evre, in ker ga nihče noče, gre v papirnico na reciklažo, je nekaj hudo narobe s slovenskim romanom.
Vzemite si čas, dober Slovenski roman je vredno prebrati
Je fuč, tipkovnica dela, na srečo ji ni hudega, saj ima samo dve tipki.
Ta druga, pa ne draga, dela, ker je na žico. Tehnologija je čudna stvar.
Če kupuješ poceni, plačaš ceno. Pohane piške, živahne miške in kar je teh reči, če še ne veste, v knjižnici vam podare kar 5 knjig. Če jih imaš doma čez 300, pa ja ne boš še teh nosil domov. Da Slovenci razen hranilnih in telefonskih knjig bolj malo beremo, pol nič, ostali pa za silo.
Knjižni sejem, letošnji, bo ostal v spominu po eni knjigi, kar težkem branju, ki so jo najbolj kritizirali oni, ki je sploh niso prebrali. Prebrali so pravzaprav eno samo poglavje. In tako je postala druga najbolj prodajana Slovenska knjiga, negativna reklama izstreli knjigo med najbolj prodajane. Slovenski knjigi se ne pišejo lepi časi, kljub nižanju ddv, knjigarne se zapirajo in prodajajo knjige za drobiž.
Pregovorna Slovenska, dokler je za hrano in položnice, knjig pa ja ne bomo kupovali, saj leposlovne dobimo zastonj. Kakšen dober roman se že splača prebrati, a kaj, ko ima dan samo 24 ur. In marsikaj je treba postoriti, časopis prebrati, zvečer pred tv, pa mine dan, kot bi mignil. Marsikdo sanja o bogastvu, zlatem rudniku, pa kaj, ko ga čaka kup gnoja. Dobra družba vredna zaklada, nasmeha pa si s denarjem ne moremo kupiti. Literarni junaki ostanejo v spominu, tudi če preberemo samo nekaj strani knjige. Nekaj zgodb ponarodi, kot tista o Martinu Krpanu, ki je premagal Brdavsa, in kontrabant šel s kresilno gobo in soljo, ostale gredo v pozabo.
Dokler ne pozabimo, kar pozabljamo, je še ve redu, in če gremo dalje, knjige imajo težo. Tudi če jih beremo digitalno, nič hudega, važno da jih. In knjigarne so oblegane, če imajo knjižne večere, kotiček za čaj in kavo, pa še papirnico poleg. Če knjigarnarka samo sedi, ne bo prodala veliko, če sploh kaj. Knjiga živi, če v knjigarno pride avtor ali avtorica, potem gredo knjige kot vroče žemljice. Moja miška, nekateri raje vidijo tiste na dveh nogah, spol je pomemben, uniseks nepotreben.
Tiste učene o spolu so za nas kmete nepoučene, spola sta dva, vsaj tako naj bi bilo. In tisti Prvi spol buri duhove. Kaj pomaga vsa cenzura, če je bila avtorjeva stojnica oblegana. Saj je tudi Cankar izdal erotiko, škof Jeglič pa mu je celo naklado pokupil. Večje reklame za knjigo ne bi moglo bit, in tako je Cankarjeva Erotika poleg Prešernovih pohujšljivih postala najbolj brana literatura tistega časa.
Ko pa Slovenski roman pade na 2, 3 evre, in ker ga nihče noče, gre v papirnico na reciklažo, je nekaj hudo narobe s slovenskim romanom.
Vzemite si čas, dober Slovenski roman je vredno prebrati
