Prezreti, zraven pa še kaj opleti, no ja, Cankarjansko rečeno:
V razvid del in nalog, za katere si sposoben, te na sončni ne opak ne onak ne morejo vpisati kot pisatelja. Ne zato, ker tak razvid del ne bi obstajal, temveč zato, ker pisateljev nihče ne išče niti s lučjo pri belem dnevu. Zato sem pač primeren za lažja fizična in komunalna dela, a tega niti pod razno ne dobim. Ne morem se na sončni v ta razvid vpisati ne kot novinar, še manj kot publicist ali bog ne daj kot filmski igralec. Utemeljevanje na sončni, da si z novinarstvom v minulih letih celo nekaj malega zaslužil, jih ne prepriča. Zate je ŠMŠ program:
Šajtrga, metla, šafla. Kaki SMS ali PMS, za šajtrgo ne rabiš niti vozniškega, lopata pa sama pade dol, le gor jo je treba vzdignit.
Lahko pa ta ŠMŠ nadgradiš na AMC program, Ajmar, metla, cunja.
Kot sončni invalid niti takih enostavnih del ne dobiš, ne kakršnih koli drugih, ker takoj ko te opazijo kot invalida, vsi ne vidijo ure, da se te rešijo.
Če imaš srečo, prideš do razgovora, kaj več pa ne daj bože.
V zavrnitvah so zelo prijazni, a tega se ne da naložit na trr račun.
Iščeš dalje, reši te lahko le kak honorar, a žal so možnosti za take umetnike, kot sem, zožene le na revijo Mentor. Ker ravno tračev ali kronike ne pišem, so možnosti drugje v medijih male. Edino, kar mi še preostane, da se nag slikam za kako moško revijo.
A država je prijazna s mano:
9 mesecev mi je pridno nalagala Evre na trr, potem pa sem sam poskrbel, da sem šel na prekomando za sončnega invalida.
Ni slabo, so vsaj potni stroški in invalidnina v oblaku! A kaj več ne. Lahko pa po mili volji pišem, protestiram, rohnim. Oni, ki so od države plačani, me radi poslušajo, oni, ki niso, pa malo manj.
Kako anketarsko ponudbo pa hlaveležno brišem.
Ostajajo mi samo še brezplačne nagradne igre in če bog da, uspeh v kakem resničnostnem šovu. Mogoče še da se bogato poročim.
Kot pisatelj s dvema dokončanima in enim nedokončanim romanom lahko samo sanjam o knjižnih izdajah naštetega, zame je že uspeh, imeti tistega 20 taka v tokvinu. Imam sicer več, ali je depozitno
ali rentno ali limit, tako da se prehrambeno, kar ni doma, razgledujem po diskontih. Še dobro da ne kadim, pijem, zapravljam za kondome. Ker bi drugače prišel na kant. Še kot političnega satirika me na Večeru nočejo več, bi pa bilo za poslat prošnjo za angažma v parlament.
Dela zame ni, in pika. Talent gor ali dol, pa sem rekel, naj bo še dolga sončna delavnica. Ni to nek velik gušt, a vsaj potne stroške dobiš povrnjene. 21 v mesecu, pa je to za nas sončne invalide božja mana.
In kaj pravijo o tem na društvu slovenskih pisateljev? Cankarjansko bogati pisatelji in pisateljice jih ne zanimamo, če imaš 2 romana izdana, s predgovorom in literarno kritiko, si ne glede na kvaliteto lahko njihov član. Ne pozabijo niti na položnico za letno članarino, saj si lahko v elitnem pisateljskem klubu samo če imaš denar.
A raje te fičnike zapraviš v diskontih. Edini, ki imajo posluh za talentirane literate, so na JSKD. Celo na poletno literarno lahko greš, če si jo sam plačaš. Ali imaš srečo pri natečaju za satirično pesem Feferon. Literarni meceni pa so stvar zgodovine. Največ, kar pa lahko kot literat, bivši novinar in aktualni publicist brez plačila dosežeš, da dobiš za svojo sončno invalidnino malo rento, ne na suho, temveč za oddonkane ure. Spet smo na začetku zgodbe, ne opak ne onak.
Lažje zadeneš 7 na lotu, si intimen s kako damo ali dobiš državno odlikovanje, kot da bi te kdorkoli vzel brez stroškov na poklicno usposabljanje za izbran poklic.
Stigma do sončnih invalidov gre dalje
………………………………………………………
Prezreti, zraven pa še kaj opleti, no ja, Cankarjansko rečeno:
V razvid del in nalog, za katere si sposoben, te na sončni ne opak ne onak ne morejo vpisati kot pisatelja. Ne zato, ker tak razvid del ne bi obstajal, temveč zato, ker pisateljev nihče ne išče niti s lučjo pri belem dnevu. Zato sem pač primeren za lažja fizična in komunalna dela, a tega niti pod razno ne dobim. Ne morem se na sončni v ta razvid vpisati ne kot novinar, še manj kot publicist ali bog ne daj kot filmski igralec. Utemeljevanje na sončni, da si z novinarstvom v minulih letih celo nekaj malega zaslužil, jih ne prepriča. Zate je ŠMŠ program:
Šajtrga, metla, šafla. Kaki SMS ali PMS, za šajtrgo ne rabiš niti vozniškega, lopata pa sama pade dol, le gor jo je treba vzdignit.
Lahko pa ta ŠMŠ nadgradiš na AMC program, Ajmar, metla, cunja.
Kot sončni invalid niti takih enostavnih del ne dobiš, ne kakršnih koli drugih, ker takoj ko te opazijo kot invalida, vsi ne vidijo ure, da se te rešijo.
Če imaš srečo, prideš do razgovora, kaj več pa ne daj bože.
V zavrnitvah so zelo prijazni, a tega se ne da naložit na trr račun.
Iščeš dalje, reši te lahko le kak honorar, a žal so možnosti za take umetnike, kot sem, zožene le na revijo Mentor. Ker ravno tračev ali kronike ne pišem, so možnosti drugje v medijih male. Edino, kar mi še preostane, da se nag slikam za kako moško revijo.
A država je prijazna s mano:
9 mesecev mi je pridno nalagala Evre na trr, potem pa sem sam poskrbel, da sem šel na prekomando za sončnega invalida.
Ni slabo, so vsaj potni stroški in invalidnina v oblaku! A kaj več ne. Lahko pa po mili volji pišem, protestiram, rohnim. Oni, ki so od države plačani, me radi poslušajo, oni, ki niso, pa malo manj.
Kako anketarsko ponudbo pa hlaveležno brišem.
Ostajajo mi samo še brezplačne nagradne igre in če bog da, uspeh v kakem resničnostnem šovu. Mogoče še da se bogato poročim.
Kot pisatelj s dvema dokončanima in enim nedokončanim romanom lahko samo sanjam o knjižnih izdajah naštetega, zame je že uspeh, imeti tistega 20 taka v tokvinu. Imam sicer več, ali je depozitno
ali rentno ali limit, tako da se prehrambeno, kar ni doma, razgledujem po diskontih. Še dobro da ne kadim, pijem, zapravljam za kondome. Ker bi drugače prišel na kant. Še kot političnega satirika me na Večeru nočejo več, bi pa bilo za poslat prošnjo za angažma v parlament.
Dela zame ni, in pika. Talent gor ali dol, pa sem rekel, naj bo še dolga sončna delavnica. Ni to nek velik gušt, a vsaj potne stroške dobiš povrnjene. 21 v mesecu, pa je to za nas sončne invalide božja mana.
In kaj pravijo o tem na društvu slovenskih pisateljev? Cankarjansko bogati pisatelji in pisateljice jih ne zanimamo, če imaš 2 romana izdana, s predgovorom in literarno kritiko, si ne glede na kvaliteto lahko njihov član. Ne pozabijo niti na položnico za letno članarino, saj si lahko v elitnem pisateljskem klubu samo če imaš denar.
A raje te fičnike zapraviš v diskontih. Edini, ki imajo posluh za talentirane literate, so na JSKD. Celo na poletno literarno lahko greš, če si jo sam plačaš. Ali imaš srečo pri natečaju za satirično pesem Feferon. Literarni meceni pa so stvar zgodovine. Največ, kar pa lahko kot literat, bivši novinar in aktualni publicist brez plačila dosežeš, da dobiš za svojo sončno invalidnino malo rento, ne na suho, temveč za oddonkane ure. Spet smo na začetku zgodbe, ne opak ne onak.
Lažje zadeneš 7 na lotu, si intimen s kako damo ali dobiš državno odlikovanje, kot da bi te kdorkoli vzel brez stroškov na poklicno usposabljanje za izbran poklic.
