Je težko plesati brez bluz, zdaj, ko gre jesen k zimi, in se temperature že podnevi spuščajo proti nuli, ponoči še nižje. Sobote so znane po nič pošte, tako tiste na dveh kolesih kot one elektronske. Dolgi zimski večeri so kot nalašč za prebiranje raznih zgodb, tudi humoresk. Da ni vse črno, posebno ob petkih, vemo, svet je še vedno v barvah.
V iskanju dobre zgodbe se lahko spotaknemo, v skušnjave pa nas poleg trgovcev lahko spravi kakšna brhka mladenka.
Črn maček je lahko slabo znamenje, posebne škode pa zaradi tega ne bo. Sodelovanje na literarnih natečajih se splača, ker za to dobimo povabilo na srečanje, zbornik in diplomo! Če ne gremo na srečanje, nič narobe, poštar nam bo že ta zbornik prinesel. Snežilo je, v gorskih dolinah, na štajerskem in po hribih. Gaziti sneg je težje kot obljubljati.
Tista stalna družba ob avtomatu za kavo v knjižnici ni vedno sklepčna, ta teden so delili zastonj jabolka, v Cankarjevem domu je bil knjižni sejem. Prav navdušeni nad kupovanjem knjig, posebno leposlovja, Slovenci nismo, saj je leposlovja zastonj za domov po knjižnicah kolikor hočete.
Knjige, zlasti dobre, imajo težo. Če na račun dobrega romana zamudimo kaka poročila, nismo veliko zamudili. Da Slovenci manj beremo, pravijo knjižničarji, izposoja knjig pada. Večere preživljamo pred tv ekrani, spet je nov resničnostni šov. Z dobrimi knjigami je kot poštenimi dekleti, dober roman je težje prebrati kot opravljive novice.
Zvečer smo zmatrani, nič več se nam ne da, radi pa smo zvečer doma na toplem. Ta veseli december vseh ne spravlja k veselju, a vsaj lačni nismo. Božične luči po mestih se prižigajo, božični sejmi odpirajo, večina pa še vedno raje zahaja v nakupovalne centre.
Če smo celo leto brez ljubezni, je nam trgovci ne bodo dali. Prireditev pa v veselem decembru res ne zmanjka. In vsakega decembra se spet spomnimo na tiste, ki zmrzujejo, nimajo doma, še poštene deke in toplega puloverja ne! Dobrodelna večerja njihovega brezdomstva ne bo rešila, najprej morajo rešiti sebe in tiste obvezne flaške poleg.
Kralji ulice so vsako leto številčnejši, na podeželju na tisoče praznih hiš. Če ne rinemo v težave, dom in varno zavetje imamo. Tudi če ob sobotah ni pošte, kaj zato. So sobotni časopisi, kjer izvemo, kaj je novega doma in po svetu, pa še kako zgodbo lahko preberemo.
Če ona ne obleče bluze, je hitro kažin. Če je on brez bluze, redki opazijo. Zima bo, vreme tudi, vsi trije dobri decembrski možje tudi.
Ne zapravljate preveč za darila, ker povišice in regresa penzijskega dolgo ne bo. In ko smo v penziji, je za branje leposlovja več časa.
Tudi če pravijo, da ga penzionisti nikoli nimamo preveč.
Je težko plesati brez bluz, zdaj, ko gre jesen k zimi, in se temperature že podnevi spuščajo proti nuli, ponoči še nižje. Sobote so znane po nič pošte, tako tiste na dveh kolesih kot one elektronske. Dolgi zimski večeri so kot nalašč za prebiranje raznih zgodb, tudi humoresk. Da ni vse črno, posebno ob petkih, vemo, svet je še vedno v barvah.
V iskanju dobre zgodbe se lahko spotaknemo, v skušnjave pa nas poleg trgovcev lahko spravi kakšna brhka mladenka.
Črn maček je lahko slabo znamenje, posebne škode pa zaradi tega ne bo. Sodelovanje na literarnih natečajih se splača, ker za to dobimo povabilo na srečanje, zbornik in diplomo! Če ne gremo na srečanje, nič narobe, poštar nam bo že ta zbornik prinesel. Snežilo je, v gorskih dolinah, na štajerskem in po hribih. Gaziti sneg je težje kot obljubljati.
Tista stalna družba ob avtomatu za kavo v knjižnici ni vedno sklepčna, ta teden so delili zastonj jabolka, v Cankarjevem domu je bil knjižni sejem. Prav navdušeni nad kupovanjem knjig, posebno leposlovja, Slovenci nismo, saj je leposlovja zastonj za domov po knjižnicah kolikor hočete.
Knjige, zlasti dobre, imajo težo. Če na račun dobrega romana zamudimo kaka poročila, nismo veliko zamudili. Da Slovenci manj beremo, pravijo knjižničarji, izposoja knjig pada. Večere preživljamo pred tv ekrani, spet je nov resničnostni šov. Z dobrimi knjigami je kot poštenimi dekleti, dober roman je težje prebrati kot opravljive novice.
Zvečer smo zmatrani, nič več se nam ne da, radi pa smo zvečer doma na toplem. Ta veseli december vseh ne spravlja k veselju, a vsaj lačni nismo. Božične luči po mestih se prižigajo, božični sejmi odpirajo, večina pa še vedno raje zahaja v nakupovalne centre.
Če smo celo leto brez ljubezni, je nam trgovci ne bodo dali. Prireditev pa v veselem decembru res ne zmanjka. In vsakega decembra se spet spomnimo na tiste, ki zmrzujejo, nimajo doma, še poštene deke in toplega puloverja ne! Dobrodelna večerja njihovega brezdomstva ne bo rešila, najprej morajo rešiti sebe in tiste obvezne flaške poleg.
Kralji ulice so vsako leto številčnejši, na podeželju na tisoče praznih hiš. Če ne rinemo v težave, dom in varno zavetje imamo. Tudi če ob sobotah ni pošte, kaj zato. So sobotni časopisi, kjer izvemo, kaj je novega doma in po svetu, pa še kako zgodbo lahko preberemo.
Če ona ne obleče bluze, je hitro kažin. Če je on brez bluze, redki opazijo. Zima bo, vreme tudi, vsi trije dobri decembrski možje tudi.
Ne zapravljate preveč za darila, ker povišice in regresa penzijskega dolgo ne bo. In ko smo v penziji, je za branje leposlovja več časa.
Tudi če pravijo, da ga penzionisti nikoli nimamo preveč.
